Oslabelo drevje se težko brani
Od suše, vetra, snega in žledu oslabelo drevje se težko brani pred lubadarjem, ki grozi, da bo napadel še zdravo drevje.
Kranj – Na kranjskem gozdnogospodarskem območju se je smrekov lubadar v zadnjih štirih letih pretirano namnožil. Medtem ko so v obdobju 2000–2002 zaradi lubadarja posekali skupno 18.462 kubičnih metrov drevja, so ga v letu 2003 kar 36.101 »kubik«, leto kasneje 34.552, predlani 27.607 in lani 36.498 kubičnih metrov. Na pretirano namnožitev lubadarja so vplivale predvsem suše, vroča poletja in močne semenitve, dodatno pa še veter, ki je predlani v Poljanski dolini podrl in polomil okrog deset tisoč kubičnih metrov drevja, in lanski vetrolom na Jelovici.
In kakšno je stanje letos? Kot je povedal mag. Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so letos do konca julija odkazali za posek in spravilo 15.143 kubičnih metrov drevja ali 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Povečanje je posledica snega in žleda, ki sta v krajevni enoti Železniki podrla in polomila 12 tisoč kubičnih metrov drevja in v zgornjem koncu Selške doline okrog 2.500 »kubikov«. V krajevni enoti Kranj, ki zajema tudi Kranjsko in Sorško polje, so je količina lubadark v primerjavi z lani zmanjšala skoraj za petino, še vedno pa je velika – 5.819 »kubikov«. »To je posledica peščenih, prodnatih tal, kjer rastline hitreje in močneje občutijo posledice pomanjkanja vode,« pojasnjuje Jurij Rozman in opozarja, da se lubadar z ravnine vse bolj širi tudi na obrobje. Največji porast lubadarja so letos ugotavljali v obeh loških dolinah, v Poljanski so do konca julija odkazali 3.389 kubičnih metrov lubadark ali 2,5-krat več kot lani, v Selški 1.492 »kubikov«, kar je v primerjavi z lani skoraj trikratno povečanje. In kakšni so obeti za naprej? »V zavodu ocenjujemo, da bo letos količina od lubadarja napadenega drevja dosegla 45 tisoč kubičnih metrov, lahko pa bo še celo višja. Ker je v gozdovih še veliko poškodovanega, oslabelega drevja, je velika nevarnost, da bo lubadar ob pretirani namnožitvi napadel tudi zdravo drevje,« opozarja Jurij Rozman in dodaja: »Letna količina okrog deset tisoč kubičnih metrov lubdark bi bila za kranjsko območje še sprejemljiva, vendar ob vse toplejših poletjih in pogostejših ujmah očitno prihajajo časi, ko se bomo morali navaditi tudi na večje količine.«
Najučinkovitejši ukrep za zatiranje lubadarja je pravočasno spravilo napadanega drevja, pri tem pa je odločilna vloga lastnikov gozdov. V kranjskem zavodu za gozdove so letos do konca julija izdali lastnikom 1.324 posamičnih odločb o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih ter še tri generalne odločbe lastnikom z območja krajevnih enot Poljane in Železniki ter revirja Nemilje. V treh primerih so se odločili že tudi za izvršbo, pri kateri dela namesto lastnikov opravi za to pooblaščeni izvajalec del. Medtem ko država ne daje finančnih podpor za posek in spravilo lubadark, pa polovično sofinancira požig lubja in ostankov ter lupljenje lubadark, v celoti pa zagotavlja denar za postavitev lovnih nastav in pasti.