Ne gremo po poteh Portugalske

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 7. avgust 2007 / 06:00

Tudi za visoko sedemmesečno rast cen vladni ekonomisti menijo, da je prehoden pojav. Opozorila na pregrevanje gospodarstva.

Ljubljana – Objava julijske inflacije in zlasti dosežena letna rast, ki je v Sloveniji najvišja in kar dvakrat višja od povprečja inflacije v državah evrskega območja, je zagotovo bila najbolj vroča gospodarska tema preteklega tedna. Kot smo že poročali v petek, naj se sicer po podatkih statistikov cene v juliju v povprečju sicer ne bi spremenile, kar pa ob znanih poletnih razprodajah blaga – v preteklih letih smo imeli zaradi tega znižanje povprečja – deflacijo, pomeni, da siceršnje cene še vedno rastejo. V sedmih mesecih smo tako 'pridelali' 2,9-odstotno rast cen, na letni ravni pa celo 3,8 odstotkov. V javnosti se je tako razvnela razprava o tem, ali ti podatki ne predstavljajo morda že vzroka za alarm, vse glasnejša so opozorila, da ob visoko gospodarski rasti, skupaj z izredno povečanim zadolževanjem Slovenije, vse kaže na nevarno pregrevanje gospodarstva.

UMAR: inflacija je le začasna

Osrednja ugotovitev in trditev, slišana na petkovi tiskovni konferenci Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR) je bila, da so se v drugem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja z začetka leta, ki so spodbujena s hitrejšo rastjo od pričakovane pri naših trgovinskih partnericah in konjunkturnimi dejavniki doma. Ob tem je Sloveniji uspelo ohraniti ključna makroekonomska ravnotežja. Za nekoliko višjo inflacijo od načrtovane je vzrok podražitev hrane in nafte, kar je vseevropski pojav, le pri nas ima zaradi načina izračuna indeksa rasti cen nekoliko večji vpliv. Mag. Boštjan Vasle, ki naj bi jeseni zamenjal dosedanjega direktorja UMAR-ja, je razložil, da se Slovenci vozimo z avtomobili približno toliko kot državljani drugih razvitih držav, zato je tudi poraba goriv približno enaka. Ker jih plačujemo po svetovnih cenah, je delež teh stroškov v naših za približno polovico manjših plačah dvakrat večji. Pri načrtovanju letošnjih gospodarskih gibanj so ocenjevali, da se bo cena nafte gibala v povprečju okoli 60 dolarjev za sod, danes pa vidimo, da je to povprečje že preseglo 80 dolarjev. Pričakujejo, da se bodo tudi cene nafte umirile in da je naša povečana inflacija le prehoden pojav.

Zadolžujemo se tudi le statistično

Drugo skrb zbujajoče gibanje je rast zadolženosti Slovenije, ki znaša po podatkih ob koncu aprila 29,5 milijarde evrov in je za 5,6 milijarde višje kot decembra lani. Na UMAR-ju pravijo, da je kar 62 odstotkov povečanja dolga posledica vključitve Slovenije v plačilni sistem evrskega območja, torej gre za statistično prilagoditev, 29odstotkov pa je zadolževanja domačih poslovnih bank. Večje zadolževanje bančnega oziroma podjetniškega sektorja je pričakovan rezultat procesa dohitevanja razvitejših članic, raven zadolženosti podjetij v Sloveniji je še vedno precej pod povprečjem držav evrskega območja. Vse vrste ekonomskih politik se po oceni UMAR-ja kažejo kot ustrezne. Konsolidiral – prepolovil se je primanjkljaj državnega proračuna, stabilno je stanje na tekočem računu plačilne bilance države. Zadolženost prebivalstva se sicer povečuje, vendar za trajne dobrine (stanovanja) in je daleč od povprečja (približno na eni tretjini) držav EU.

Zaostajanje plač ni več potrebno

Zanimiva je tudi ocena vladnih makroekonomistov o gibanju plač. Ocenjujejo, da je dosedanja plačna politika omogočila občutno zaostajanje rasti plač za produktivnostjo, kar se kaže v podatku, da so se stroški dela v zadnjih desetih letih zmanjševali povprečno za dober odstotek letno. To je prispevalo k stabilizaciji gospodarstva, izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra, povečanju konkurenčnosti Slovenije, saj je pri tem dosegla približno dvakrat več kot države EU. Vasle ocenjuje, da za takšno zaostajanje ni več potrebe.

Ne grozi nam portugalski sindrom

Tudi na tokratni tiskovni konferenci je bil omenjen tako imenovani portugalski scenarij, ko je ta država po prevzemu evra zašla v visoko inflacijo in neučinkovite investicije, ki so hudo zavrle gospodarsko rast in izvoz. Ključni kriterij za oceno, ali je naša inflacija že škodljiva, je po oceni UMAR-ja odgovor, ali ta inflacija povzroča makroekonomska neravnovesja ali pa je posledica tega, da se Slovenija pospešeno približuje najbolj razvitim državam. Če bodo ocenili, da škoduje, bodo predlagali zaostritev nekaterih politik, zlasti fiskalne. O tem bodo odločali na podlagi podatkov jeseni.