Nosorog iz tropskega Motnika

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 3. avgust 2007 / 06:00

V Motniku je na ogled zanimiva muzejska soba pritlikavega nosoroga, ki je pred milijoni let bival tudi v teh krajih na gorenjskem vzhodu.

Pred 25 milijoni let je skrajni vzhod Gorenjske z obronki Menine planine, Tuhinjsko dolino in Motnikom kazal povsem drugačno podobo kot danes. Po močvirnati dolini je v vročem in vlažnem podnebju raslo bujno rastlinje velikih dimenzij, med katerim so prebivale živali, o katerih danes ni več sledi – razen redkih bolj ali manj naključno najdenih ostankov, ki so se do danes ohranili globoko pod zemljo. Eden takšnih prebivalcev Motnika je bil tudi v resnici ne tako majhen pritlikavi nosorog.

Leta 1910 so v rudniku rjavega premoga v dolini Motnišnice v Motniku rudarji pri izkopu naleteli na ostanke pradavne živali. Najdene kosti so jim bile povsem neznane, zato so jih še istega leta odnesli na Dunaj, kjer jih je pregledal znani paleontolog O. Abel. Na podlagi ohranjenih zob in lobanjskih kosti iz tega premogovnika je ugotovil in določil, da gre za nov rod in novo vrsto pritlikavega nosoroga. Ker je bil najden pod Menino planino, je rod poimenoval Meninatherium, vrsto pa telleri po rudarskem svetniku F. Tellerju, ki je najdbo prinesel na Dunaj. Ugotovljeno je bilo, da je pritlikavi nosorog v teh krajih živel pred približno 25 milijoni let, v obdobju mlajšega oligocena.

V motniškem rudniku najdene fosilne ostanke še danes hranijo na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani in v Kamniku, a v Motniku so si dolga leta želeli, da bi bilo glavno najdbo – del spodnje čeljustnice nosoroga, edino tovrstno najdbo pri nas, mogoče videti prav v kraju, kjer je bila izkopana. V turističnem in kulturnem društvu v Motniku so o tem na pobudo Jožeta Semprimožnika razmišljali že v sedemdesetih letih preteklega stoletja, k dokončni odločitvi o ureditvi muzejske sobe pa je pripomogla 1999. leta postavljena razstava v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kjer so bili od vseh razstavljenih predmetov največjega zanimanja deležni prav fosilni ostanki pritlikavega nosoroga iz Motnika. Za stalno razstavo v središču Motnika, ki je bila odprta pred šestimi leti, je kipar Miha Kač iz Bistričice pri Kamniku na podlagi dela spodnje čeljustnice in dognanj paleontologov iz Ljubljane in Zagreba iz bakelita izdelal dve maketi pritlikavega nosoroga v naravni velikosti – samca in samico. V društvu radi povedo, da so bili pritlikavi nosorogi v obdobju oligocena v primerjavi z živalmi, ki so bile občutno večje kot danes, veliki le kot današnje miške v primerjavi z največjimi sesalci na Zemlji.

Na nekdanji rudnik rjavega premoga, ki je že vrsto let zapuščen, danes spominja napol zaraščen kamnit portal, oboje, rudnik in muzej pritlikavega nosoroga, povezan z njim, pa so v Motniku skupaj z drugimi krajevnimi zanimivostmi združili v Motniško turistično pot. Pritlikavi nosorog, ta nenavadna žival, namreč privablja obiskovalce od blizu in daleč, saj je muzejska soba, čeprav skromna, edinstvena v Sloveniji.