Moja prednost je Lojze Peterle

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / torek, 31. julij 2007 / 06:00

Pravi, da bi, glede na dosedanje odzive na njegovo kandidaturo, lahko zmagal že v prvem krogu.

Kranj – Kandidat za predsednika Republike Slovenije se je v petek po obisku Bohinja udeležil večernega slovesnega začetka Kranfesta in na najbolj množični kranjski zabavi vztrajal kar pozno v noč. Pred tem se je srečal z novinarji in povedal, da je za politika Slovenija zelo velika država, zlasti za predsedniškega kandidata. Čeprav je zasut z najrazličnejšimi vabili, je ta preživel teden bolj počitniško. En dan je jadral nad Gorenjsko, v četrtek se je z vlakom odpeljal v Zagreb, kjer se je osebno ali po telefonu pogovarjal z nekdanjim predsednikom hrvaške vlade Josipom Greguričem, Stipetom Mesičem, Ivom Sanaderjem in Davorinom Rudolfom. Sicer pa sta julij in avgust pravšnja meseca za veselje. Ker je doma iz krajev, ki jim veselica ni tuja, se na taki zabavi, kot je tokrat v Kranju, z veseljem oglasi. Na konferenci za novinarje je odgovoril na nekaj vprašanj Gorenjskega glasa.

Čeprav je do volitev še nekaj časa, smo že blizu pravi predvolilni vročici. Kako ocenjujete svoja dosedanja srečanja s Slovenkami in Slovenci?

»Do volitev je res še nekaj časa. Moji kolegi so se odločili za kampanjo malo kasneje in kar delajo sedaj, je normalno in nujno. Sam sem psihično že v naslednji fazi, ko bomo zbirali podpise, potem pa bo prišla na vrsto najbolj trda zadnja runda, za katero pripravljamo zanimiva presenečenja. Moj volilni štab se je uspešno uigral in mislim, da dela v redu, tako da smo lahko dobre volje in pripravljeni na finale. Javno mnenje ni slabo in bi tudi v Kranju rad povedal, da me ni nihče kritiziral zaradi zgodnje najave kandidature. Verjetno se bodo zgodile kakšne trše stvari, kar kampanja vedno prinese. Vendar se mi zdi, da bo ta kampanja, glede na kandidate, potekala z visoko politično kulturo. Začetek je bil tak in upam, da bomo v takem duhu nadaljevali. Prav bi bilo, da bi tekmovali v pozitivnih in ne v negativnih predstavitvah. Vse kandidate osebno poznam.«

Kdo med njimi je po Vašem mnenju največji tekmec?

»Jaz nikogar ne podcenjujem. Za menoj sta najbolj izenačena Mitja Gaspari in Danilo Türk.«

Ali računate na drugi krog ali na zmago v prvem krogu?

»Jaz bi raje računal na prvi krog. Gotovo računajo na to tudi drugi, vendar v politiki ne moreš ničesar z gotovostjo napovedati. Če bo šlo v tem trendu naprej, čeprav nihče od nas kandidatov vseh kart še ni odigral, potem tudi zmage v prvem krogu ne bi izključeval. Vendar ni pomembno, ali v prvem ali drugem krogu. Pomembno je, da zmagamo. Vesel sem, da se je v mojo volilno kampanjo začela vključevati tudi žena Branka in da stavi na moža, kar me ne preseneča.«

Kje imate prednost pred tekmeci. Je to morda neposrednost, ljudskost?

»Moja prednost je Lojze Peterle. Vesel sem da je bila moja kandidatura sprejeta kot ljudska kandidatura. Vsakogar, ki reče, da imam njegov glas, vprašam, zakaj. Odgovori so zelo zanimivi. Na Štajerskem mi je neka gospa odgovorila, da zato, ker vem, kam mora ta država iti. Zase mislim, da res vem in je lepo, če tako misli še kdo.«

Kam mora iti?

»Ta država mora iti v smeri višje kakovosti naše medsebojnosti z namenom, da skupaj dosežemo še več. K temu lahko politika, še posebej pa predsednik države, veliko pomaga. Sam stalno ponavljam, da je različnost dobrodošla, normalna in bogateča, drugače pa je z razdeljenostjo, ki je je v Sloveniji še nekaj. Vesel sem različnosti, ne uživam pa v razdeljenosti. Če se ta vedno znova in znova ponavlja, je znak, da je to za nekoga interes ali pa se problema ne lotevamo na pravem mestu. Vprašanje je tudi, kako svojo različnost izražamo. Izražati jo moramo tako, da ne prizadenemo drug drugega. Če bomo dosegli vsaj to, bomo dobili novo kakovost življenja. Moj ideal je finska politična kultura. Tam jih ne skrbi več, ali bodo zmagali levi ali desni, ker je v državi doseženo soglasje, kaj je za Finsko najboljše. Stranke zato tekmujejo, kdo bo pri tem najuspešnejši. Pri nas takega razumevanja politike ni, zato se ljudje še bojijo, kaj bo, če zmagajo levi ali desni. Predsednik republike mora zato prispevati k združevanju. Sam imam s tem veliko izkušenj, saj sem aktivno doživel čas največje slovenske enotnosti ob plebiscitu in vojni za Slovenijo. Zame je to navdih, kaj moramo v sicer drugačnih razmerah, ko se ni treba boriti za svojo državo, še narediti. Moja prednost je tudi, da vidim Slovenijo v razvojnih povezavah vseh področij. Moja kandidatura je dozorela. S svojimi izkušnjami in delom grem lahko z dobrim občutkom v ta boj.«