Tibet, zgodba o neki tragediji

Francoski dokumentarni film, ki si ga lahko ogledate v četrtek ob 19.55 na TVS 1, gre po sledeh nedavne zgodovine Tibeta in trpljenja tibetanskega ljudstva pod petdesetletno kitajsko okupacijo. Šele 1938. leta so nemški znanstveniki prinesli s seboj prve podobe daljne, skrivnostne dežele, ki do tedaj še ni bila znana belemu človeku. To je bil Tibet: planota na štiri tisoč metrih nadmorske višine, obkrožena s puščavami in najvišjimi gorami na svetu - dežela, za katero se zdi, da je ostala nespremenjena stoletja in kjer je vladal fevdalni režim, ki je skoncentriral oblast v rokah budističnih menihov in malega števila poglavarjev. Na vrhu hierarhije je vladal dalajlama, vsakokratna reinkarnacija zadnjega, in je imel v rokah najvišjo oblast.

Leta 1940 so Britanci na filmski trak posneli prihod novega dalajlame v palačo Potala. Tedaj je bil star pet let in komaj si je lahko predstavljal, kakšna usoda ga čaka. Tuje oblasti so se že zanimale za to deželo, ki vendarle ni pokazala važnejšega bogastva. Velika imperialistična sila Velika Britanija je bedela nad neodvisnostjo Tibeta od Indije, kar se ji je zdelo potrebno za ohranjanje regionalnega geopolitičnega ravnovesja. Kitajska, ki je nadzirala na severu notranji Tibet, je imela cilj, da bi dosegla vpliv še na preostalem tibetanskem ozemlju.

Stoletja je tej prostrani himalajski deželi uspelo ohraniti kulturno in politično neodvisnost. Toda 1947. leta je podkralj naznanil tibetanski vladi, da Britanci ne morejo več ohranjati potekle pogodbe. Leta 1949 se je končal dolgi pohod in Mao Zedong je spodbujal Tibetance, da bi odvrgli fevdalni jarem. Kitajska vojska se je valila na Tibet, da bi »zagotovila varnost« Tibetancem pred domnevno zaroto »ameriških imperialistov«. Tako so se začeli petdesetletno tlačenje in pokoli ter uničenje celotnega ljudstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 30. september 2008 / 07:00

Likovna dela z Velike planine

Kamnik - V galeriji Veronika v Kamniku je na ogled razstava del likovnega bienala Velika planina – zaklad narave 2008, ki je potekal v času planšarskega praznika Marije Snežne sr...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.