Zgodovina letnih olimpijskih iger v povojnih letih

Po dvanajstih letih premora zaradi vojne se je nadaljevalo druženje športnikov vsega sveta.

Prve povojne poletne olimpijske igre je leta 1948 pripravil London. Sodelovalo je 59 držav, na 136 tekmovanjih pa so se pomerili 4.104 športniki. Atlet John Mark je pritekel na stadion Wembley 29. julija in prižgal olimpijski ogenj po dvanajstih letih premora. Uradno odprtje iger je pripadlo angleškemu kralju Juriju VI. Porušeni London je zaživel na novo in za mnoge so olimpijske igre pomenile konec vojnih grozot in nov začetek. Prvič so nekatere države bojkotirale igre, tako da velesile Nemčija, Sovjetska zveza in Japonska niso nastopile. Nekatere komunistične države so nastopile nasploh prvič. Glavno vlogo je imela tokrat ženska, Nizozemka Francina ''Fanny'' Blankers - Koen je zmagala v tekih na 100 in 200 m, 80 m z ovirami in v štafeti 4 x 100 metrov. Klicali so jo kar leteča gospodinja, saj je bila 30-letna mati dveh otrok. 17-letni Bob Mathias je zmagal v deseteroboju in velja za najmlajšega atletskega olimpijskega prvaka. Jugoslavija je osvojila dve srebrni odličji, nastopilo je dvanajst slovenskih predstavnikov. Najuspešnejša sta bila plavalca Tone Cerar in Ciril Pelhan, ki sta končala na petem mestu.

Helsinki 1952

Leta 1952 so bile igre v Helsinkih. 4.955 športnikov iz 69 držav se je merilo na 149 tekmovanjih. Prvič so sodelovali športniki iz Sovjetske zveze, njihova zasedba je štela kar 295 udeležencev, osvojili so 71 medalj, boljši so bili le Američani. Sovjeti so stanovali zunaj olimpijske vasi. V anale se je zapisal Emil Zatopek. Zmagal je v tekih na 5.000, 10.000 metrov in v maratonu, kar ni uspelo nikomur drugemu. Dobil je vzdevek Češka lokomotiva. V maratonskem teku je nastopil nasploh prvič v karieri in osvojil zlato s prednostjo dveh minut in pol. Madžar Karoly Takacs je bil najboljši v streljanju s pištolo, streljal pa je z levo roko. Leta 1938 mu je eksplozija granate povsem ohromila desno roko, zato se je naučil streljati z levo in postal olimpijski prvak. Slovensko zastopstvo je štelo osem predstavnikov, tekmovalke v ritmični gimnastiki so v vajah z obročem osvojile osmo mesto.

Melbourne 1956

Melbourne je igre gostil leta 1956. Sodelovalo je 72 držav, s 3.314 športniki, ki so tekmovali na 145 tekmovanjih. Vzhodni in Zahodni Nemci so nastopali v združeni ekipi s posebno zastavo, ki je vsebovala olimpijske kroge. Njihova himna je bila Beethovnova Oda radosti. Španija, Švica in Nizozemska so bojkotirale igre, ker je Sovjetska zveza zasedla Madžarsko. Kitajska prav tako ni hotela sodelovati, ker se je iger udeležil Tajvan. John Ian Wing je predlagal, da bi uvedli zaključno slovesnost. V Melbournu so športniki prvič skupno korakali na zaključku iger in niso bili razdeljeni po državah. To je bil simbol za združitev vsega sveta. Tekmovanja v konjeništvu so izvedli že junija v Stockholmu, saj so se s tem izognili problemu pri prevozu konj v Avstralijo. Ameriški košarkarji na čelu s slavnim Billom Russellom so vse svoje tekmece premagovali za več kot 30 točk. Drugo mesto je za Jugoslavijo osvojil Franjo Mihalić. Na igrah se je razvnela romanca med dvema športnikoma iz različnih blokov, svet se je takrat zelo delil na vzhodni in zahodni blok. Prvakinja v metu diska Čehinja Olga Fikotova se je zaljubila v ameriškega metalca kladiva Harolda Connolyja. Leta 1957 je prišlo do prve poroke med športnikoma iz različnih blokov. Sovjeti so povsem zasenčili Američane in na koncu osvojili kar 108 medalj. Od Slovencev je bil najboljši atlet Stanko Lorger na petem mestu.

Rim 1960

Leta 1960 sta bila kultura in šport z roko v roki v svetem mestu, Rimu. Sodelovalo je 5.338 športnikov iz 83 držav, ki so se udeležili 150 tekmovanj. Južna Afrika je sodelovala zadnjič, saj so ji prepovedali nastopanje zaradi rasne diskriminacije. Znova so lahko nastopili šele leta 1992. Televizija je dobivala vse večjo veljavo, prenos je šel v 18 evropskih držav in tudi v ZDA, Kanado in na Japonsko. V maratonskem teku se je na štartu pojavil Etiopijec Abebe Bikila, ki je tekel bos. Na štartu so se mu mnogi njegovi tekmeci posmehovali. Samo Maročan Radi Ben Abdesselem mu je lahko sledil v zadnjem delu maratona, a v zadnjem kilometru je Bikila silovito pospešil in triumfalno zaključil tek ob Konstantinovem oboku. Z zlatom se je okitil tudi najslavnejši boksar vseh časov Cassius Marcellus Clay, pozneje bolj znan po imenu Mohamad Ali. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je po treh zaporednih finalnih porazih le osvojila zlato odličje, v polfinale so se uvrstili šele po metu kovanca. Sodelovalo je 27 Slovencev, najboljši je bil telovadec Miro Cerar na petem mestu na konju z ročaji.

Tokio 1964

Tokio je gostil igre leta 1964. Na Japonsko se je podalo 5.151 športnikov iz 93 držav, ki so se merili na 163 tekmovanjih. Prve igre v Aziji so dokazale, da so Japonci zelo hitro obnovili objekte in popravili ogromno škodo iz vojnih časov. Objekti in tehnika so bili vrhunski. Premierno so tekmovali v judu in odbojki, ženske so prvič tekmovale v moštvenem športu. Slovenijo je zastopalo 18 športnikov, daleč najuspešnejši je bil Miro Cerar. Bil je zlat na konju z ročaji in bronast na drogu. Osmerec brez krmarja s sedmimi slovenskimi veslači je končal na četrtem mestu.

Mexico City 1968

Leta 1968 je igre pripravil Mexico City. 5.516 športnikov iz 112 držav je tekmovalo na 172 tekmovanjih. Na nadmorski višini 2.240 m je kar 30 odstotkov manj kisika v zraku. Marsikateri favorit v tekih na dolge proge, plavanju na daljše razdalje in kolesarstvu je povsem pogorel. Padali pa so rekordi v šprintih. Prvič je olimpijski ogenj prižgala ženska, atletinja Norma Basilio de Sotelo. Eden izmed najbolj neverjetnih dosežkov v atletiki vseh časov je uspel Američanu Robertu Bobu Beamonu. V skoku v daljino je pristal pri 8,90 metra, elektronske naprave tam sploh niso imeli postavljene. Sodniki so ročno izmerili to zunajserijsko daljavo, ki je obveljala vse do nepozabnega finala na svetovnem prvenstvu v Tokiu leta 1991, ko je Mike Powell skočil pet centimetrov dlje. Čehoslovaška telovadka Vera Časlavska je osvojila kar šest medalj, štiri zlate in dve srebrni. Prvič so uvedli doping kontrole. Švedski tekmovalec v modernem peteroboju je bil diskvalificiran zaradi nenavadnega dopinga, bil je alkoholiziran. Za velik škandal sta poskrbela dva temnopolta Američana. Zmagovalec moškega teka na 200 metrov Tommie Smith in tretjeuvrščeni John Carlos sta na zmagovalnem odru dvignila pest in s črno rokavico pokazala gesto o nezavidljivem položaju črncev v Ameriki. Med igranjem ameriške himne sta povesila glavo, kasneje pa so ju izključili z iger. Miro Cerar se je znova okitil z zlato medaljo na konju z ročaji. Ivo Daneu in Aljoša Žorga sta bila člana srebrne jugoslovanske košarkarske reprezentance, za katero so igrali tudi Petar Skansi, Radivoje Korać in Krešimir Čosić. Od njih so bili v finalu boljši Američani.

Muenchen 1972

München je igre gostil leta 1972. Nastopilo je 7.134 športnikov iz 121 držav na 195 tekmovanjih. Olimpijski stadion v bavarski prestolnici je še danes vreden ogleda, pred več kot tremi desetletji je bil najbolj moderen stadion na svetu s svojevrstno arhitekturo. Nemci so v svojem slogu odlično organizirali igre presežkov. Prvič je nastopilo več kot 7.000 športnikov. Prvih 10 dni je vse potekalo po načrtih. 5. septembra zjutraj je osem arabskih teroristov, ki so pripadali skupini Črni september, vdrlo v olimpijsko vas. Ubili so enajst izraelskih športnikov, samo 20 kilometrov stran od Dachaua. Igre so prekinili za 34 ur in spustili vse zastave na pol droga. Predsednik MOK-a Avery Brundage je odločil, da se igre naposled le nadaljujejo. Po 36 letih je bil na sporedu znova moški rokomet, lokostrelstvo se je vrnilo po 52 letih. Prvi zvezdnik iger je bil nedvomno ameriški plavalec Mark Spitz, ki je zbral sedem zlatih medalj s sedmimi svetovnimi rekordi. Sovjetska zveza je osvojila zlato medaljo po zmagi v nepozabni finalni tekmi košarkarskega turnirja. Američani so vodili za točko in Sovjeti so imeli žogo tri sekunde do konca. Sirena je že označila konec tekme, vendar je sodnik vrnil uro nazaj. Po podaji prek celega igrišča je Sergej Belov položil žogo v koš ob pisku sirene. Sovjeti so zbrali kar 99 odličij, v slovenskem zastopstvu je bila najuspešnejša atletinja Draga Stamejčič, ki je v peteroboju končala na petem mestu.