Štorklje na Gorenjskem

V Sloveniji gnezdi približno dvesto parov belih štorkelj. Po letu 2000 so se v večjem številu začele pojavljati v osrednji Sloveniji, v Grosupljem je pet gnezd, gnezdijo na Ljubljanskem barju, imamo jih tudi na Gorenjskem.

Damijan Denac, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), nam je povedal, da na Gorenjskem bela štorklja gnezdi v Lahovčah, pri Brniku, v Tenetišah, novo je gnezdo v Škofji Loki, ki je nastalo letos. Poleg belih štorkelj, ki gnezdijo, so letos na Gorenjsko prišle bele štorklje, ki so na letovanju. To so mlajše štorklje, ki še niso spolno zrele. V povprečju bele štorklje potrebujejo štiri do pet let, da spolno dozorijo. Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog in koordinator Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije, je prepričan, da so se ustavile na letovanju, ker imajo ugodne razmere za prehranjevanje. »Najbolj pomembni za bele štorklje so pestri travniki, z veliko življenja, imeti morajo veliko žuželk, še posebej kobilic, ki so ena glavnih sestavin prehrane štorkelj,« razloži Mihelič. Poleg travnikov so življenjsko okolje belih štorkelj še ravninska območja z mešanimi kulturami in mokrišča.

»Na splošno je pojav bele štorklje na Gorenjskem del nekega dogajanja v Sloveniji in Evropi. Bela štorklja se geografsko širi,« pove Mihelič. Na širšem območju Evrope so bele štorklje začele gnezditi v srednjem veku z razširitvijo kmetijstva. Damijan Denac nam pove, da je bilo v 20. stoletju kmetijstvo, vendar tokrat intenzivno, skoraj usodno za populacijo bele štorklje. V slabih sto letih se je na Danskem število parov s štiri tisoč zmanjšalo na vsega šest. Podobno se je beli štorklji godilo v Franciji, Švedski, Švici in na Nizozemskem. V Italiji so jo iztrebili z lovom. »V omenjenih državah danes štorklje znova gnezdijo, a kot rezultat reintrodukcijskih projektov – projektov vnovičnega naseljevanja. Večinoma so že končani, ker jim je uspelo doseči, da so se populacije začele razmnoževati v naravi,« razloži Denac.

V Evropi po podatkih popisa leta 2004/2005 gnezdi približno dvesto tisoč parov, največ na Poljskem, Ukrajini, Španiji in Belorusiji. Populacijo bele štorklje preštejejo vsakih deset let. Bele štorklje so selivke, prezimijo v Afriki; v Senegalu, Maliju in Nigru. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi širitve puščav in suše v Afriki evropska populacija doživela zlom. Število bele štorklje se je po tem zlomu že povečalo. V Evropi število štorkelj narašča.

Kako pa je v Sloveniji? Prvič so belo štorkljo popisali leta 1965, nato pa še leta 1974 in 1984. Od leta 1999 populacijo bele štorklje preštevajo vsako leto. Pri populaciji v Sloveniji se ugotavlja širitev gnezditvenega območja. Denac ugotavlja, da se bela štorklja s severovzhoda države širi proti zahodu. Razširila se je na Savsko in Krško ravan ter na Pivško podolje. Mihelič doda, da se po letu 2000 začne pojavljati na mestih, kjer prej ni bila prisotna, gnezdi na Planinskem polju, Razdrtem, v Grosupljem, Cerkniškem jezeru, Ljubljanskem barju.

Kakšen vpliv imajo klimatske spremembe na bele štorklje? Denac ugotavlja, da so nekatere populacije spremenile selitvene navade in se ne selijo več. Skoraj celotna španska populacija belih štorkelj se ne seli, pozimi išče hrano na smetiščih. Tudi pri nas so že opazili, da vse več štorkelj ostane čez zimo, med pet in deset štorkelj ni nobena redkost. Poleg nevarnosti, ki prežijo na štorklje na selitvi, ji grozijo suša, pomanjkanje hrane na prezimovališčih, najbolj pa belo štorkljo ogroža trk z električnimi žicami.

V Sloveniji je populacija bele štorklje stabilna in šteje okoli dvesto gnezdečih parov. Kot vrsta ni ogrožena, posamezne populacije bele štorklje, kot je npr. makedonska, pa izginja zaradi intenzivnega kmetijstva in izsuševanja mokrišč. V povprečju imajo dva do tri mladiče na gnezdo, letos jih je več, kar štiri na gnezdo. Število mladičev je odvisno od energije, ki jo štorklje porabijo za iskanje hrane in obrambe svojega teritorija pred drugimi štorkljami. Zgodi se, da zaradi različnih vzrokov, štorklja vrže mladiča iz gnezda, čeprav so ga ljudje položili nazaj v gnezdo, ga je znova vrgla ven. Bele štorklje gnezdijo teritorialno, par je monogamen, če je le možnost se štorklje vračajo v stara gnezda.

Med posameznimi gnezdi mora biti najmanj nekaj sto metrov do več kilometrov prostora. Če je hrane v izobilju, potem se lahko zgodi, da je na nekaj sto metri razlike več gnezd, ponavadi se štorklje razporedijo tako, da en par postavi gnezdo na začetek naselja, drugi v sredino, tretji pa nekako na konec naselja. V Sloveniji gnezdi bela štorklja skoraj izključno v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih, električnih in gnezdilnih drogovih. V primeru pogina samice se bo samec trudil pripeljati novo štorkljo v staro gnezdo; če pa pogine samec, bo samica odšla na novo gnezdo. V Prekmurju imenujejo samca štorklje štrk.

Poleg bele štorklje na Gorenjskem gnezdi tudi črna štorklja, ki pa je veliko redkejša. Tomaž Mihelič ocenjuje, da v Sloveniji gnezdi okoli trideset parov črnih štorkelj, na Gorenjskem gnezdi ob Kamniški in Tržiški Bistrici, opazili so jo tudi v Kropi. Za razliko od bele je črna štorklja veliko bolj skrivnostna. Gnezdi na območjih bogatih z gozdovi in potoki. Ima čisto črn vrat, na trebuhu pa manjšo belo liso. Mihelič pravi, da se ljudje razveselijo in so zelo navdušeni, ko opazijo gnezdo štorklje. Če gnezdi na ostrešju ali dimniku, so pripravljeni prenašati tudi vso nesnago, ki jo povzročijo štorklje.

Po ljudskem verovanju naj bi štorklje prinašale blaginjo in srečo. Podobo štorklje najdemo tudi na slovenskem evrskem kovancu za en cent. O štorkljah je razširjenih več legend. Najbolj znana je verjetno o prinašanju otrok. V kranjski porodnišnici smo preverili število rojstev v prvih šestih mesecih lanskega in letošnjega leta. Lani se je do konca junija rodilo 641 otrok, letos v enakem obdobju pa 674 otrok, torej kar 33 otrok več. Če smo malo hudomušni, lahko povežemo večje število rojstev tudi z večjim številom štorkelj na Gorenjskem. Ker trendi kažejo na to, da se bo število štorkelj na Gorenjskem povečevalo, si lahko obetamo pravi babyboom.