Sedmica: Nam bodo kruh rezale multinacionalke?

Če sem prav podučena, potem je področje kmetijstva oziroma prehrane edini ministrski resor, ki ga poznajo vse vlade tega sveta. Se pravi, nemotena preskrba prebivalstva s hrano je za vsako državo strateškega pomena »par excellence«. Povedano drugače, narod lahko preživi brez orožja, brez hrane ne more. V zvezi s tozadevno resničnostjo je zanimiva hipoteza Henryja Kissingerja, ki pravi: »Kdor obvladuje hrano, obvladuje narode.« V Iraku, kjer uporabo gensko spremenjenih organizmov namesto tradicionalnih semen urejajo kar z vojaškimi dekreti, se je hipoteza očitno izkazala za pravilno.

Glede na poznavanje razmer nekdanjega ameriškega zunanjega ministra me lobiji (za katerimi stojijo multinacionalke, ki so v gensko tehnologijo investirale ogromne vsote denarja), ki propagirajo uporabo gensko spremenjenih rastlin, ne presenečajo. Presenečajo pa me posamezne vlade in povezane skupine držav, recimo, Evropska zveza, ki tem lobijem popuščajo, da ne rečem, nasedajo. Izjema ni niti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je na temelju poročila z naslovom Sodobna tehnologija prehrambenih izdelkov, zdravje ljudi in razvoj, podprla uporabo gensko spremenjenih rastlin. Drži, da je WHO uporabo genske tehnologije na področju pridobivanja hrane podprla pod pogojem, da so stvari pod strogim nadzorom. Drži pa tudi, da je postavljeni pogoj znak za preplah, saj je vpliv gensko spremenjenih rastlin na zdravje ljudi in na okolje neraziskan oziroma nepredvidljiv.

Uporaba gensko spremenjenih semen ni rešitev niti za Afriko; če bi bila, potem lakote na tem črnem kontinentu že najmanj dve desetletji ne bi bilo več. Povedano drugače, uporaba gensko spremenjenih organizmov se po svetu širi tudi pod pretvezo humanitarne pomoči. Niti enega pogojno rečeno upravičenega razloga pa ni, da Evropska zveza pritiska na države članice, naj sprejmejo zakon, ki bi posevke gensko spremenjenih rastlin dovoljeval. Dejstvo namreč je, da ni za umetno »izboljšavo« rastlin na starem kontinentu nobenega pametnega razloga in da bo za polne želodce Evropejcev tudi v prihodnje povsem zadoščala biološka, se pravi naravna metoda pridobivanja hrane. In kar velja za Evropo, velja za Slovenijo.

Nasprotniki uporabe genske tehnologije na področju pridobivanja hrane opozarjajo, da gensko spremenjene rastline uničujejo mikroorganizme v tleh ter sorodne kulturne in divje rastoče rastline. Da je torej trosenje gensko spremenjenih semen po rodovitnih slovenskih tleh nekaj podobnega, kot če bi v Triglavska jezera naselili piranhe.

Vsekakor sem na strani tistih, ki uporabi gensko spremenjenih organizmov odločno nasprotujejo. Prvič zato, ker ni za to nobenega pametnega vzroka, drugič pa zato, ker so učinki uporabe gensko spremenjenih rastlin oziroma semen na zdravje ljudi in živali ter na naravno okolje nezadostno raziskani. Zato od slovenske vlade pričakujem, da bo poslancem državnega zbora predlagala zakon, ki bo posevke gensko spremenjenih rastlin prepovedal ter uvedel temeljit nadzor gensko kontaminirane hrane iz uvoza.