Znova o škofjeloškem županu

Škofjeloškega župana bodo jeseni znova volili na Godešiču, Gostečah in pri Sv. Lenartu, kjer je približno tisoč volivcev. Tako majhnih županskih volitev vsaj na Gorenjskem še nismo imeli, zato bo predvolilni boj zelo zanimiv.

Vroča novica o vnovičnih volitvah škofjeloškega župana me je minuli petek popoldne ujela na dopustniškem vračanju z morja. Voznik avtobusa je razlagal, kako so se v zadnjem letu spremenile razmere na hrvaških cestah. Policiste so trdo prijeli in zelo redki še vzamejo podkupnino. Včasih je bila namreč običajna, naj si storil prometni prekršek ali ne. Povečali so jim plače, da ne "beračijo" več na cestah. Hrvaška v želji po Evropsku uniji torej opušča balkanske navade. V Sloveniji bi jih z vstopom v Evropsko unijo morali že opustiti, vendar nam očitno povsod to ne gre najbolje od rok. Starim volilnim navadam oziroma "domačemu" odnosu do volitev je vendarle odzvonilo.

Na volitve ne sme pasti niti senca dvoma

Na volitve ne sme pasti niti senca dvoma, sem zaradi zapletov v Škofji Loki zapisala po lanskih županskih volitvah. Kar nekajkrat so me okrcali politiki Drakslerjeve koalicije in besedičili o uredniški politiki. Znani kranjski pravnik pikro pravi, da je sodišče hiša, kjer pravica zardeva. V primeru škofjeloških županskih volitev ustavno in upravno sodišče nista zardela, saj nista sledila namigu politikov (celo parlamenta in vlade), naj volilni zaplet pometejo pod preprogo.

Demokracija ni prazna beseda, njeno bistvo so predpisi in postopki, najbolj pomembne so volitve. Prav zanimivi so posnetki iz revnih afriških in azijskih držav - ki jih zlahka uvrstimo med diktature - kako volilno udeležbo nepismenih beležijo s prstnimi odtisi ali s štampiljko na roke. Pri nas pa celo nekateri predsedniki volilnih komisij še vedno mislijo, da ni nič narobe, če volivec odnese volilni listič domov, če v volilnem odboru sedijo kandidatovi otroci, če ni jasnih določil, kdaj je glasovnica veljavna in kdaj ne ...

Pomemben je postal vsak glas

Stare, socialistične volilne navade, so se na sodišču znašle zaradi tesnega volilnega izida v Izoli in Škofji Loki, saj je postal pomemben vsak glas. Tesni volilni izidi v svetu niso nič posebnega, tudi pri nas jih lahko še pričakujemo, morda že jeseni na predsedniških volitvah, saj se nam obetajo vsaj trije dobri kandidati. Zato je skrajni čas, da stare volilne navade pospravimo v ropotarnico zgodovine. V tem pogledu je škofjeloški zaplet dobra stvar, saj je več kot dober poduk volilnim odborom in komisijam, kaj se lahko zgodi, če volitev ne jemljejo skrajno resno. Tudi zakonodajni oblasti, saj ji je ustavno sodišče naročilo popraviti volilne zakone. Igor Draksler, ki ga Dušan Krajnik po zadnjih volitvah nikoli več ni imenoval župan, je bil konec minulega tedna nad odločitvijo upravnega sodišča presenečen. Volilni zaplet, ki je pomemben za vso državo, se zaradi Krajnikove vztrajnosti lomi na njegovem hrbtu.

Žal tudi vaš župan

Kakšno presenečenje predstavlja odločitev upravnega sodišča, najbolje pojasnjuje zgodbica z nedavne predstavitve knjige o lanski tisočletnici Godešiča. Izjemno delaven prireditveni odbor, ki ga vodi Aleksander Igličar, je izdal še knjigo, v kateri so v sliki in besedi predstavljene lanske prireditve, ki jih je bilo resnično veliko. Na slovesni predstavitvi knjige je Igličar malce okrcal župana Drakslerja, ker se je na občinskem svetu zataknilo pri razglasitvi godeške cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena. Županu to seveda ni bilo všeč, po prireditvi so stvar pojasnjevali tudi ministru za obrambo Karlu Erjavcu, ki ga je zanimalo, v čem je problem. Med domačini je naslednje dni krožila govorica, da je Draksler v jezi Godešanom dejal, da je žal tudi njihov župan.

Kaj je Draksler dejal in kaj so dodali domačini, je seveda težko preveriti. Vsekakor bi bil veliko bolj previden, če bi pričakoval, da se bo upravno sodišče odločilo tako, kot se je. Po drugi strani zaplet kaže, kako je Draksler ujet v sedanjo koalicijo. Aleksander Igličar je v junijski številki Dobrav, glasilu krajevne skupnosti Godešič, razočaran zapisal, da je župan 7. junija z dnevnega reda občinskega sveta umaknil podelitev statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena cerkvi sv. Miklavža na Godešiču, čeprav to ne bi obremenilo občinskega proračuna. Takšen status je potreben za prijavo na državni razpis za obnovo cerkve, za kar so domačini zbrali 85 tisoč evrov (novi zvonovi, obnova poslopja). Med obnovo so odkrili zanimive freske, ki bi jih radi obnovili s pomočjo državnega denarja. Očitno se je župan za umik odločil, ker sedanja koalicija v občinskem svetu (DS, LDS, NSi in SLS) verjetno ni bil enotna pri podpori, je zapisal Igličar. Zaplet so kasneje rešili in občinski svet je le razglasil godeško cerkev za kulturni spomenik. Vprašanje pa je, kako bo neljubi dogodek vplival na vnovične županske volitve, na katerih bodo imeli Godečani največ besede.

Krajnik ima 45 glasov naskoka

Na nove županske volitve bo lahko odšlo približno tisoč volivcev na Godešiču, Gostečah in pri Sv. Lenartu. Največ besede bodo imeli Godešani, ker jih je pač največ. Prav zanimivo bo spremljati, kako bosta oba kandidata snubila volivce, saj tako "majhnih" volitev vsaj na Gorenjskem še nismo imeli. Za tisoč ljudi vendar lahko pripraviš veselico, piknik, jih peljati na izlet ... Morda bosta tako kot Američani hodila od vrat do vrat?

Pobrskajmo še po statistiki zadnjih županskih volitev v Škofji Loki, na katerih je Igor Draksler zmagal s šestnajstimi glasovi prednosti. Če odštejemo glasove z Godešiča, Gosteč in Sv. Lenarta, dobimo namreč podatek, da je Igor Draksler dobil 4.368 glasov, Dušan Krajnik pa 4.413 glasov, kar pomeni, da je Krajnikov naskok znaša 45 glasov. Podatki po posameznih voliščih pa kažejo, da je Draksler zmagal v Gostečah in pri Sv. Lenartu, Krajnik pa v svoji rojstni vasi na Godešiču.