Lučnik krepi pljuča.

Lučnik miri kašelj

Lučnik (Verbascum) slovi po tem, da miri kašelj in hkrati pospešuje izkašljevanje, da blaži vnetja in zbija vročino. V ljudskem zdravilstvu ga cenijo še, ker žene na vodo, zdravi revmo in rane. Novejša znanstvena dognanja so upravičila to rabo.

Kamorkoli se obrnem, povsod lučnik. Na vrtu poganja velecvetni (Verbascum densiflorum; Verbascum thapsiforme), okrog ob poteh in na travnikih pa je kar rumeno od drobnocvetnega (Verbascum thapsus) in navadnega (Verbascum phlomoides). Velike količine ga videvam ob cestah, železniških progah in po rečnem produ. Se mi zdi, da ga toliko kot letos sploh še nisem videla. Ali le nisem bila tako pozorna nanj? Zdaj pa postaja moja priljubljena roža. Vsak dan v vrtu poberem cvetove. Nekaj jih na hitro posušim v pečici, saj pri naravnem sušenju cvetovi kaj hitro porjavijo in so potem brez vrednosti. Hranim jih v dobro zaprtih kozarcih in po potrebi uporabim za čaj. Iz svežih cvetov pripravim izvrsten sirup zoper kašelj.

Trinajst lučnikov, a le trije zdravilni

Ali veste, da pri nas v naravi raste kar trinajst vrst lučnikov. Večina jih je rumene barve, zanimivi pa so denimo lučniki z vijoličastimi cvetovi. V zdravilne namene uporabljamo zgolj cvetove velecvetnega, navadnega in drobnocvetnega lučnika, ki jih nabiramo od junija do septembra. Prva dva imata velike rumene cvetove, brez rdečih potokazov za žuželke, tretji pa ima drobne cvetove s potokazi. Vsi trije vsebujejo saponine, sluzi in flavonoide. Velecvetni in navadni vsebujeta več sluzi, drobnocvetni pa več saponinov. Razen cvetov so vsi deli nekoliko strupeni, zato jih ne uporabljamo preveč pogosto. Po domače pravimo lučniku papeževa sveča ali svečnik. Njega dni so namreč njegova ravna stebla, prepojena s smolo ali voskom, uporabljali kot bakle ali sveče. Ponekod mu pravijo še kostnik ali sklepnik, saj naj bi dobro del pri bolečinah zaradi obolenja kosti. Poznan je še kot divin, popovina, dolga margeta, ključnik, lagotica, plučenca.

Lučnik za prsni čaj in še kaj

Že v antiki so s cvetovi zdravili kašelj, rane in opekline. Omenjata ga sv. Hildegarda in Paracelsus. Adam Lonicerus pa je bil prvi zdravnik, ki ga je uporabljal proti kašlju, pri srčnih obolenjih, zoper vročino, za celjenje ran in celo za hitrejšo rast las. Prastaro uporabo ljudske medicine so potrdile tudi znanstvene raziskave. Lučnik je kot slez in slezenovec sluzava zdravilna zel. Spada k prsnim čajem in je primeren za zdravljenje vseh bolezni dihal. Krepi in utrjuje sluznice vseh prebavnih organov, spodbuja izločanje tekočin ter tako olajšuje izkašljevanje in zmanjšuje vnetja sluznic. Lajša bronhitis, astmo, hripavost, hud kašelj in nahod. Pri gripoznih infekcijah niža povišano telesno temperaturo. Iz dveh žličk posušenih cvetov pripravimo poparek, ki naj stoji 10 minut. Zoper kašelj pijemo tri do štiri skodelice z medom sladkanega čaja na dan. Če lučniku dodamo še trpotec (Plantago lanceolata), bo čaj še bolj zdravilen. Lučnikov poparek zdravi še jetra, revmo, žene na vodo in ureja menstruacijo. Zdravil naj bi tudi katarne bolezni želodca in črevesja ter blažil krče prebavil. V žganju namočeni cvetovi so dobro vtiralo zoper revmo in protin. Če jih namočimo v olivno olje, bodo prav tako zdravili revmo, pa tudi zlato žilo in srbeča aftna vnetja. Ljudsko zdravilstvo meni, da če nekaj kapljic tega olja nakapamo v uho, bolje slišimo. Mozoljev in turov pa se znebimo z obkladkom iz cvetov, ki smo jih prekuhali v mleku.

Recept za lučnikov sirup

Sirup pripravimo iz svežih cvetov, ki jih v tem času nabiramo vsak dan ob suhem, sončnem vremenu, dopoldne, ko rosa izhlapi. Nalagamo jih v steklen kozarec v petcentimetrskih, nekoliko stisnjenih plasteh. Vsako plast posujemo s sladkorjem, zgornja plast je vedno sladkor. Kozarec zavežemo z gazo in postavimo na sonce. Postopek ponavljamo več dni zapored, dokler ni kozarec poln. Za en mesec do mesec in pol ga pustimo stati na sončnem prostoru. Tekočino, ki postane zlato rjave barve, odcedimo skozi gosto cedilo in hranimo v temnih stekleničkah. Tako imamo pri roki dragoceno zdravilo, ki se obnese proti kašlju. Zlasti ga obožujejo otroci, ki jim ga dajemo večkrat na dan po žličko.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 3. maj 2019 / 18:02

Vsak človek je lahko v življenju uspešen

Uspeh je v življenju mogoče doseči, če imaš jasen cilj, namen in strast. O tem je prepričana Iza Login, znana in uspešna Slovenka, ki je z možem Samom pred leti ustanovila podjetje za zabavne mobilne...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. februar 2007 / 06:00

Anketa: Pod Šmarno goro je potrebno parkirišče

Medvode - Ob lepih dnevih se pod vznožjem Šmarne gore kar gnete jeklenih konjičkov, ki so parkirani na vseh možnih neparkiriščih. Zato nas je zanimalo, kaj o tem menite domačini...

Zanimivosti / ponedeljek, 26. februar 2007 / 06:00

Ni bilo ohceti, pa so vlekli ploh

Zgornje Gorje - Gorjanski fantje so na pustni torek spet oživili star ljudski običaj in vlekli ploh. Letošnja kar 30 metrov visoka smreka za ploh je bila posekana v Spod...

Žirovnica / ponedeljek, 26. februar 2007 / 06:00

Višje cene komunalnih storitev

Žirovnica - Občinski svet Žirovnica je potrdil spremembe cen komunalnih storitev, ki bodo začele veljati prvega marca. Povprečna cena za zbiranje, čiščenje in distribuci...

Zanimivosti / ponedeljek, 26. februar 2007 / 06:00

Pobuda za arheološki antični park

Mošnje - Rok Gašperšič z Mišač je dal radovljiškemu županu Janku S. Stušku pobudo, da bi v Mošnjah uredili arheološki antični park. Občini predlaga, da bi z odlokom zašč...

Zanimivosti / ponedeljek, 26. februar 2007 / 06:00

Domače goste štejejo na prste

Počitniški februar na Bled ne privablja veliko slovenskih gostov, ki bi prebivali v hotelih, je pa zato te dni na Bledu več dnevnih obiskovalcev. Tako so sredi tega tedna Slovence v hote...