V šole bo prišla konkurenca

Noveli zakonov o osnovni šoli in o financiranju vzgoje in izobraževanja sta zreli za nadaljnjo obravnavo, so z večino glasov sklenili poslanci državnega zbora.

Ljubljana – Ključne novosti predlaganih sprememb zakona zadevajo uvedbo drugega obveznega tujega jezika v zadnjem triletju devetletke in ukinitev splošnega uspeha. Minister za šolstvo Milan Zver je poslancem pojasnil, da slednje zaradi ne dovolj jasno določenih standardov in ker ne odraža dovolj objektivnega uspeha. Fleksibilni predmetnik bo omogočil, da bodo šole lahko avtonomije razporejale šolske ure, več avtonomije pa prinaša tudi sprememba pri napredovanju učenca. Po novem bo namreč mogoče, da kakšen učenec ne bo napredoval, za to pa ne bo več potrebno soglasje staršev. Novela zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja pa odpravlja dvotirnost v financiranju zasebnih šol, ki naj bi bile po novem vse financirane stoodstotno (doslej so bile nekatere 85-odstotno). Vrtce in osnovne šole bi zaradi lažjega poslovanja združili v vzgojno-izobraževalne centre.

Opozicijske stranke, ki so glasovale proti spremembam v krovnih šolskih zakonih, očitajo, da bo imela od njih največje koristi katoliška cerkev s svojimi zasebnimi šolami, bojijo pa se tudi, da bo imelo dolgoročno javno šolstvo slabše pogoje za delo od zasebnega in da spremembe vodijo k privatizaciji javnega sektorja na izobraževalnem področju. V koalicijskih strankah so zakona podprli. Branko Grims (SDS) meni, da zakon pomeni novo kvaliteto in v celoti omogoča uresničevanje ustavne pravice do vzgoje in izobraževanja, staršem omogoča izbiro in vzpostavlja pozitivno konkurenco, za šole pa pomeni večjo strokovno avtonomijo. Zaradi prednosti, ki jih po njegovem prinaša, bi pričakoval več konsenza v zvezi s spremembami v zakonodaji. O sistemu zasebnega šolstva pa med drugim pravi, da deluje v vseh primerljivih evropskih državah, kjer dosega 10 odstotkov in več (na Finskem celo 17 odstotkov). Ključno vprašanje pri tem se mu zdi konkurenca, pa ne le pri pridobivanju znanja, temveč tudi pri vzgoji. Mihael Prevc (SLS) pa je ob podpori temeljnih načel zakonskih novel izrazil nekatere pomisleke. V njegovi stranki menijo, da je treba proučiti posledice, ki bi jih prinesla uvedba drugega tujega jezika. Težave utegne predstavljati zlasti učencem, ki so jih imeli že s prvim tujim jezikom, drugi pa bi jih še bolj obremenil in po nepotrebnem poslabšal njihov rezultat pri drugih predmetih. Kako bo to vplivalo na učence, ki si želijo drugačnih poklicev, takih, kjer znanje jezikov ni na prvem mestu? O prešolanju učenca brez soglasja staršev pa meni, da bi moral biti res skrajni ukrep, ko ne bi mogli uporabiti več nobenih drugih metod. Razmislek predlaga tudi glede splošnega učnega uspeha, ki za učenca vendarle pomeni nekakšno motivacijo. Poslanec LDS Borut Sajovic pa je ob razpravi o noveli zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja izrazil pomislek, sli se denar za javno šolo res ne bo zmanjšal. V občini Tržič, kjer je župan, je denarja za javno šolo že sedaj premalo, sedanji sistem pa se v nekaterih občinah že sedaj bori za preživetje. Na občini je tudi glavno breme investicij v šolske objekte. Temu, kar že imamo, namenimo več denarja in pozornosti, je dejal, če pa so pripravljeni priti tudi zasebni ponudniki in investitorji, pa so dobrodošli.