Žensko za predsednico Slovenije

Poznamo jo kot predsednico mlajše politične stranke Glas žensk Slovenije, ki je korenito posegla v slovenski politični prostor. Sama pravi, da je dala slovenskemu političnemu moškemu celovitost, ki mu je do takrat manjkala. Pogovor z Moniko Piberl.

Zakaj ste se odločili za politiko?

»Želela sem si doseči, da bi v politiko vstopile ženske, ki bi zastopale interese vseh generacij. Zavzeti sem si želela za starejše, mlade, kmečko populacijo, za ljudi, ki so pomoči potrebni, invalide in vse, ki so bili na neki način prikrajšani. Spoznala sem, da lahko vse ljudi zastopamo le neodvisne in s politiko neobremenjene ženske. Dodatno pa so me spodbudile še besede takratnega ministra za družino in socialo, da bomo morale ženske delati do 65. leta starosti. Takrat sem si rekla: »Ta pa je huda, ženska mora podpirati pet vogalov, no naj mi ta rod oprosti, a res je, da določenih stvari moški ne bo mogel nikoli postoriti. Ženska se mora v svojem življenju marsičemu odreči, če želi, da v družini vlada harmonija in da so otroci lepo vzgojeni. Biti gospodinja ob rednem delu je zahteven poklic, ki pa je očitno z moške strani v tem trenutku še zmeraj najmanj cenjen in neupoštevan.«

Ste bili uspešni?

»Ugotavljam, da so po ustanovitvi naše stranke Glas žensk Slovenije, ženske pri nas pridobile mnogo večjo veljavo in so bolj upoštevane in vključene v odločanje. Z dosedanjim delom v občinskih svetih smo dokazale, da smo zaupanja vredne in da resnično zastopamo interese vseh, podpiramo tisto, kar je dobro za kraj in občane. Tako delujejo tudi vse naše članice v občinskih svetih po Sloveniji, kjer so bile izvoljene. Nikoli nismo kljubovale predlogom samo zaradi političnih razlogov, kot je to sicer redna praksa. Dajale smo kreativne pobude za razvoj kraja, predvsem pa za krajane.«

Svoj program ste naslonili na poštenost, sodelovanje, prijateljstvo, podlaga so vam bile temeljne krščanske vrednote. Bi danes, ko ste že marsikaj doživeli v politiki, kaj od tega spremenili?

»Program stranke temelji na teh vrednotah, pisale in sprejele smo ga ženske, s katerimi sem skupaj ustanavljala stranko, takšna sem tudi sama osebno in takšna bom tudi ostala. Po etičnih vrednotah se ravna tudi naše članstvo, naš program je blizu našim volivcem, ki nas podpirajo. V teh letih, odkar se ukvarjam s politiko, sem doživela mnogo nizkih udarcev, a kot ženska sem preživela. Znam sklepati kompromise. Pri mojem delu, ki sem ga opravljala, je to bilo vedno prisotno. Delala sem v gospodarstvu, veliko sem sodelovala z arhitekti, direktorji; česar pa danes manjka v politiki.«

Kaj ponujate kot kandidatka za predsednico Slovenije?

»Kot predsednica države bom znala voditi dialog s parlamentom, z mandatarjem in ministri. Znala bom posredovati rešitve in se zavzemati za dobrobit vseh državljank in državljanov naše države, delovala bom strpno in povezovalno. Želim si, da bi bila kot predsednica države predsednica vseh ljudi. Ni pomembno, kdo je kdo, želim si delovati enako do vseh. Poskrbela bom, da nas po svetu prepoznajo; da smo miroljubna, strpna, prijazna, gospodarna in gostoljubna država, da smo delovni ljudje in zaupanja vredna država. Takšni smo tudi Slovenci in Slovenke in zakaj ne bi bili po tem prepoznavni tudi v svetu. Danes žal temu ni tako.«

Že kot svetnica ste bili znani po nenavadnih metodah prepričevanja. To kaže, da se ne vdate zlahka.

»Ko vem, da se zavzemam za boljšo rešitev, pa me ne poslušajo le zaradi politične usmeritve ali zato, ker boljšo idejo predlaga ženska, takrat mi res ni nerodno uporabiti nenavadnih načinov. V Mariboru sem nekoč želela svoje argumente podkrepiti s konkretnimi »pripomočki«. Lopata v moji roki in velika torta v obliki krste sta sporočali »zaslepljenim« svetnikom, da župan celemu mestu koplje grob in da je prihodnost takega projekta lahko smrtno nevarna. Kar se je po petnajstih letih tudi izkazalo.«

Kako ravnate v konfliktih v vsakdanjem življenju?

»Sem trdna osebnost in vem, kaj hočem. Če bi bila danes predsednica, bi bilo več strpnosti, sodelovanja, vladala bi sožitje in razum. Vladi bi dajala konstruktivne pobude, želela bi, da se res dela v korist državljank in državljanov. Danes novo pečeni bogataši ne vedo, kam z denarjem, drugi pa morajo živeti na robu preživetja. To me zelo moti. Mogoče se bo slišalo malo neprijetno, a zdi se mi, da so nekateri preveč pridobitniško naravnani, da nimajo več posluha za malega človeka. Sicer pa sta po mojem mnenju največje bogastvo sreča in zdravje, pa naj se sliši še tako banalno. Zelo redko se znajdem v konfliktnih situacijah. Če se že pojavijo, se pogovarjam, razčiščujem, posvetujem in nato pridem do zdravih rešitev. Več glav več ve.«

So vam res ponudili 50 tisoč evrov, da ne bi kandidirali, vam grozili, da bodo obračunali tudi z vami, kot so s Krambergerjem?

»Politični nasprotniki vedo, da jaz nisem pozabila na malega človeka, za katerega se vseskozi zavzemam in ga dajem na prvo mesto. Grožnje in podkupnine kažejo le na to, da se, čeprav pravijo, da jim nikakor nisem nevarna, bojijo preobrata. Zavedajo se, da sem vendarle kandidatka, ki je pripravljena zmagati. Za predsednico države moraš v današnjih časih imeti pogum, ki ga jaz vsekakor premorem.«

Česa bi se kot predsednica lahko najprej lotili?

»Obljubim, da se bom potrudila, da se bomo začeli med seboj pogovarjati. Sedaj dialoga primanjkuje. Imamo dva tabora, ki stojita vsak na svojem bregu, med njima pa je globok prepad, v katerega tisti, ki zmaga na volitvah, zmeče nasprotnike. To ne vodi nikamor, tega razvite demokracije ne poznajo. Moja naloga bo ustvariti povezavo med tema dvema bregovoma. Velik poudarek bom dala sociali, predvsem se bom zavzemala za starejše ljudi, ki danes živijo na robu preživetja, za mlade, ki nimajo služb, za mame samohranilke, za mlade družine in varstvo otrok v bližini delovnega mesta staršev. Še in še bi lahko naštevala. Svetu pa bi predstavila prijazno, gostoljubno, strpno Slovenijo, ki se zavzema za mir in sožitje. Pokazala bi, da tu živimo pridni, marljivi, varčni, prijazni ljudje. Zavzemam se za sožitje med narodi, izrecno sem proti vojnam. Če bi bilo na oblasti več žensk, bi bilo zagotovo manj vojn, saj kot ženska, kot mati in žena, gledam na vojno z ženskimi očmi.«