Večina žita za krmo živine

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 14. julij 2007 / 06:00

"Na Gorenjskem se povečuje delež žita v kolobarju. Na kmetijah ga večinoma porabijo za krmo živine," pravi Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Je letos žetev prej kot običajno?

»Pridelovalci so ozimni ječmen že poželi, večino ozimne pšenice bodo verjetno prihodnji teden, jara žita pa do konca meseca. Žetev ozimnega ječmena je bila zaradi tople zime in pomladi od deset do dvajset dni prej kot običajno, pšenico pa so začeli žeti od sedem do deset dni prej.«

Koliko je letos na Gorenjskem žit?

»Gorenjski kmetje in posestva pridelujejo približno 660 hektarjev ozimne in 160 hektarjev jare pšenice, 750 hektarjev ozimnega in 200 hektarjev jarega ječmena ter še od 50 do 80 hektarjev ovsa. Obseg pridelave žit se je v primerjavi z lani povečal od deset do petnajst odstotkov, del povečanja je tudi posledica zaprtja tovarna sladkorja v Ormožu in opustitve pridelave sladkorne pese.«

Se je povečal tudi delež žit v kolobarju?

»Delež se je že povečal in se bo verjetno tudi v prihodnje. Trenutno predstavljajo žita v setvenem kolobarju gorenjskih njiv več kot petino. Deloma je to tudi posledica vključitve kmetij v kmetijsko okoljske ukrepe, pri katerih je kolobarjenje obvezno, in zahtev navzkrižne skladnosti po dobrem okoljskem delovanju na vseh kmetijah.«

Na Gorenjskem se med žiti povečuje zlasti obseg pridelave ječmena. Kaj je razlog za to?

»Gorenjski kmetje se večinoma ukvarjajo z govedorejo in potrebujejo za to tudi krmna žita in krmila. Ker je slišati napovedi, da se bo cena žit na svetovnem trgu še povečala, se je marsikdo že odločil za povečanje pridelave žit. Delež ječmena v kolobarju se v zadnjih letih povečuje tudi zaradi nizkih odkupnih cen pšenice v preteklih letih, poleg tega pa se ozimni ječmen žanje prej kot pšenica, tako da je na požete njive potlej možno posejati še bolj zgodne hibride koruze.«

Koliko je v takšnih razmerah še tržne pridelave žit?

»Velika večina kmetij prideluje žito le še za krmljenje živine, s pridelavo za prodajo se ukvarjata le še KŽK in nekatere večje poljedelske kmetije.«

Letos je zelo malo poleženih žit …

»Žita so aprila in maja zaradi pomanjkanja padavin dobro razvila korenine, hkrati je pomanjkanje padavin povzročilo tudi slabše izkoriščanje dušika iz tal. Prej so prešla v fazo kolenčenja, kar je dodatno vplivalo na boljšo stabilnost rastlin. Padavine v maju so bile še pravi čas, tako da bo tudi pridelek slame pri ozimnih žitih dober, medtem ko bo pri jarinah nekoliko nižji. Žita, ki so polegla, so le zaradi ujm in na njivah, kjer so pretirano gnojili z dušikom.«

In kakšna bo letošnja letina?

»Pridelek ozimnega ječmena je bil zelo dober in se je gibal od 4 do 6,5 tone na hektar. Za natančnejšo oceno letine ozimne pšenice je še prezgodaj, verjetno pa bo povprečna. Pridelek jarega ječmena bo zaradi aprilske suše od 40 do 50 odstotkov manjši od običajnega, manjši bo tudi pridelek jare pšenice, vendar pa izpad pridelka ne bo tako velik kot pri ječmenu. Letina bo veliko odvisna tal, najslabša bo na peščenih tleh.«