Koliko cenimo Plečnikovo dediščino na Brezjah?

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 13. julij 2007 / 06:00

Letos so ob petdeseti obletnici smrti arhitekta Jožeta Plečnika razglasili Plečnikovo leto. Po Sloveniji potekajo najrazličnejše razstave in prireditve v spomin na enega najpomembnejših arhitektov v zgodovini naše države, ki je med drugim uredil tudi prostor pred cerkvijo na Brezjah.

Plečnik si je tu zamislil park s spomeniki zaslužnih mož in Marijinih častilcev, v katerem bi uredili tudi grob neznanega slovenskega junaka in steber z vodnjakom in kipom Marije Pomočnice, kot simbolom vrelca ljubezni. Prostor je zasnoval kot tri funkcionalno in oblikovno ločene enote. Ob cesti je predvidel območje s trgovinami in stojnicami, prostor pred cerkvijo pa je ogradil in namenil zborovanjem, vmes je uredil dvignjen park, namenjen za počitek, ki loči molitvi namenjeno površino od hrupa trgovin. Za ureditev tega prostora so imenovali posebni častni odbor, sestavljen iz najpomembnejših mož tedanjega javnega in političnega življenja. Predsedoval mu je ban Marko Natlačen, v njem pa so bili med drugim še škofje: dr. Gregorij Rožman, dr. Anton Bonaventura Jeglič, dr. Ivan Tomažič, rektor svetišča Bonaventura Resman in župani Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. (A. Hrausky, J. Koželj, D. Prelovšek: Plečnikova Slovenija, Vodnik po arhitekturi; DESSA Ljubljana 1997)

Na severni strani prostora pred cerkvijo je umeščen samostanski vrt, ki je obdan s kamnitim zidom, pred katerega je dal Plečnik posaditi kleke, ki ustvarjajo ravnotežje s parkom na levi strani. Hkrati pa je s tem ustvaril linijsko strukturo, ki usmerja poglede na cerkveno pročelje in poudarja vertikalo zvonika, ter z drevesi v dvignjenem parku ločuje cerkev od preostalih stavb župnišča in ji tako dodeli posebno mesto, ki ji pripada kot najpomembnejšem Slovenskem svetišču, ki je skozi zgodovino tudi veliko prispevalo k narodni zavesti. Ker so to visoka zimzelena drevesa, ki za to območje niso značilna, še bolj poudarjajo pomembnost tega svetega prostora in skozi vse leto opravljajo funkcijo usmerjanja pogledov in ustvarjanja z dveh strani zaprtega trga. Seveda pa so kot vse zimzelene rastline tudi ta drevesa povezana s simboliko večnega življenja v cerkvenem in posvetnem smislu.

V zadnjem času pa smo priča posegov v ta, z izrazitim čutom oblikovan prostor. Najprej stopnice, ki trg povezujejo z novim parkom na zahodni strani. Stopnice so osvetljene dvema manjšima belima lučema, ki se ne skladata z zasnovo, stopnice pa so iz gradbenega materiala, ki se ne slada z materialom, iz katerega so stopnice dvignjenega parka. Dvignjen park je nujno potreben obnove, saj se zidovi krušijo, prav tako so obnove potrebne stopnice. Toda, namesto da bi se lotili prepotrebne obnove, so posekali več desetletij stare kleke, ki so bili v dobrem stanju. Tako da je ravnotežje s parkom izgubljeno, s tem pa tudi zaprtost trga, saj se nam sedaj pogled namesto na samo cerkev odpira tudi na župnišče in župnijski vrt. Predvideva se tudi drastičen poseg v samo zasnovo Plečnikovega trga in dvignjenega parka. V preteklih letih smo bili priča spremembe namembnosti trgovin, ki so v sklopu parka, z dograditvijo lokala.

Kot krajanki se sprašujeva, kdo je dovolil takšne posege v kulturni spomenik, ki bi moral biti zaščiten kot kulturna dediščina in vanj ne bi smeli posegati laiki brez predhodnega dovoljenja in posvetovanja s strokovnjaki s tega področja.

Strokovno javnost prosiva, da si ogleda trenutno stanje in po svojih močeh prepreči nadaljnje uničenje kulturne dediščine in poseže v njeno obnovo v skladu s prvotnimi Plečnikovimi načrti.

S spoštovanjem

Mihaela Jereb Klanšek

Tonja Klanšek