Med sosedi 46

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 13. julij 2007 / 06:00

Na vrtu Mohorjeve družbe v Celovcu na križišču Viktringer Ring in 10. Oktober Strasse je bilo konec junija zanimivo srečanje. Prvič so ob glasbi in pogovoru skupaj praznovale vse organizacije, ki imajo prostore v tej znameniti celovški Mohorjevi hiši, med katerimi so Mohorjeva družba, Krščanska kulturna zveza, Slovenska gospodarska zveza, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Iniciativa Vidna domovina, dvojezični vrtec in Katoliška akcija. Sproščeni družbi so se pridružili tudi nekateri člani Foruma za dialog, ki se zavzema za odkrit in pošten dialog med slovenskimi političnimi organizacijami na Koroškem, saj morajo biti interesi narodne skupnosti nad interesi posameznika. Med udeleženci srečanja na enem od najlepših vrtov sredi Celovca je bil tudi glavni direktor Mohorjeve družbe dr. Anton Koren. Celovška Mohorjeva je 100-odstotna lastnica Mohorjevih družb v Ljubljani in v Celju.

»V Mohorjevi družbi, ki obsega založbo, tiskarno, knjigarno, Slomškov dom in študentski Korotan na Dunaju, je zaposlenih 80 ljudi. V naši hiši je tudi zasebna šola. Njene sodelavce plačuje zvezno ministrstvo. Mohorjeva družba je največji delodajalec, pri katerem so vsi zaposleni govorijo slovensko. Smo najstarejša slovenska založba, ki je bila ustanovljena leta 1851 in se že bliža 160-letnica delovanja. Tudi v avstrijskem merilu smo ena najstarejših založniških hiš,« je povedal dolgoletni direktor dr. Anton Koren, po poklicu ekonomist, doma iz Šentjakoba v Rožu. V Mohorjevi je zaposlen že 32 let.

Dejstvo, da je Mohorjeva slovenska založba, je večkrat ovira, pravi dr. Koren. »Za nas Slovence na Koroškem položaj ni tako enostaven. V zadnjih desetletjih je asimilacija zelo napredovala, kar dokazuje tudi naš knjižni dar, ki se je v zadnjih desetih, petnajstih letih več kot razpolovil. Sedaj imamo na Koroškem še okrog 1500 rednih knjižnih zbirk, pred desetimi leti pa smo jih imeli še enkrat toliko. Na drugi strani moramo delovati tržno in biti konkurenčni s svojimi tiskarskimi in drugimi storitvami, kar pa ni vedno lahko, saj del tukajšnjega prebivalstva našega praga enostavno noče prestopiti. Včasih imamo težave celo pri oddajanju prostorov v najem, saj se stranke bojijo priti k nam zaradi strahu pred nazadovanjem v poslovanju. To so objektivne težave zaradi političnih problemov s tablami in zaradi vzdušja v deželi, ki nam pogosto ni naklonjeni, vendar se moramo znajti. Trudimo se in doslej smo bili vedno uspešni. Dejansko je Mohorjeva srce slovenstva v Celovcu, saj skrbi ob redni tudi za splošno koristne dejavnosti, ki pa nekaj stanejo. Na Dunaju imamo študentski dom Korotan, za katerega iščemo skupaj z Republiko Slovenijo vzajemno in razumno rešitev, saj služi pretežno njenim interesom. V njem so večinoma študentje iz Slovenije, s številnimi kulturnimi prireditvami pa skoraj tedensko skrbimo za promocijo Slovenije. Smo zelo blizu rešitvi, ki bo zagotovila, da bo dom še naprej slovenski.«