Človek, bitje svobode in odgovornosti

Sveto pismo je knjiga za vse ljudi, beremo pa jo zelo različno. Za nekatere je leposlovno branje, za druge je vir zgodovine, za tretje pa vir teoloških razmišljanj in molitve.

Letošnje leto je Svet krščanski cerkva v Sloveniji razglasil za leto Svetega pisma. Voditelji katoliške, pravoslavne in evangeličanske cerkve v Sloveniji so podpisali o tem posebno listino, v kateri so zapisali, da je Sveto pismo temeljni dokument naše duhovne in splošne kulture. Te dni dosega obeleževanje svetopisemskega leta vrhunec. Na Pravni fakulteti v Ljubljani se je včeraj začel 19. kongres mednarodne organizacije za študij Stare zaveze IOSOT, ki so se mu pridružili tudi kongresi za targumske študije, za študije Septuaginte, za kumranske študije in za masoretske študije. Kongres, ki bo končan 20. julija, je dogodek izjemnega kulturnega in znanstvenega pomena, saj se je na njem zbralo okrog štiristo največjih strokovnjakov za raziskovanje Svetega pisma iz judovske, katoliške, pravoslavne in protestantske tradicije, vodenje kongresa pa je bilo zaupano akademiku dr. Jožetu Krašovcu, ki je eden najboljših poznavalcev Svetega pisma in svetu. Govori blizu deset jezikov, med njimi tudi hebrejskega, aramejskega, ugaritskega, feničanskega, grškega in latinskega, ki so temeljni za razumevanje biblične kulture. Kongres spremlja razstava Živa beseda v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, na kateri so predstavljena besedila Hebrejske Biblije, prevodi Nove zaveze v grščino, latinščino (Vulgata), aramejščino in druge stare jezike. Obiskovalci razstave, ki bo odprta do konca julija, lahko občudujejo tudi pomembnejše evropske in slovenske prevode Biblije, med katerimi so Trubarjev evangelij po Mateju, Dalmatinova Biblija, Japljeva Biblija, Wolfova Biblija, Stritarjev Novi zakon, Küzmičev Nuovi zakon, Chraskova Biblija in njen slovenski standardni prevod. Poseben dogodek bo v nedeljo, 15. julija, ob 21. uri na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, kjer bo predsednik vlade Janez Janša odprl kongres in dvodnevni biblični festival, na katerem bodo glasbeniki, pevci in plesalci na svoj način posredovali svetopisemske vsebine.

Kaj je pravzaprav Sveto pismo? Dr. Jože Krašovec je lani v pogovoru za Gorenjski glas povedal, da je Sveto pismo zbirka 46 knjig Stare zaveze (skupaj z dodatki jih je 49), ki so nastale vsaj 12 stoletij pred Kristusom, in 27 knjig Nove zaveze, ki so bile napisane od leta 40 do 100 po Kristusu. »Sveto pismo je najstarejši pisni dokument judovske civilizacije in vere. Je verska in kulturna osnova vseh judovskih in krščanskih skupnosti. Njegovo bistvo je sporočilo, da je človek ustvarjen po Božji podobi, da ima nesmrtno dušo, da je bitje svobode in odgovornosti, da ima neodtujljivo osebno dostojanstvo. Ker Sveto pismo sporoča o samih bistvenih resnicah naše intime in našega zasebnega ter družbenega življenja, ga seveda lahko vsak, tudi nepismen človek v vseh časih razume v samem bistvu. Zato ni naključje, da je knjiga vseh knjig.« Jezuit, pater Silvo Šinkovec pa je v nagovoru na odprtju razstave Živa beseda o Svetem pismu dejal, da je knjiga za vse ljudi, beremo pa jo zelo različno. Človeka povezuje s preteklostjo, saj so mnogi rodovi v njem našli smisel življenja in v težkih razmerah odkrivali zadnje razloge za upanje in modrost. Sveto pismo pa je tudi živa beseda, ki v sodobnem bralcu prebuja življenje in pomaga iskati novi smisel življenja.