Osvežitev danes ni več luksuz

Osvežitev pred domačo hišo ni več nedosegljiv strošek. Če odštejemo bazene, ki so v ponudbah velikih trgovskih centrov, lahko primernega kupimo že za dva tisoč evrov, za kvalitetnejše pa bi odšteli kot za srednje dober avto. Po odločitvi, da brez osvežitve na svojem vrtu ne morete več preživeti poletja oziroma vročih dni (teh je očitno poleti vse manj), bo odločitev o izbiri pravega bazena bolj kot ne odvisna od zmožnosti denarnice. Poznamo več vrst bazenov (manjše bazene iz trgovskih centrov tu nalašč izpuščamo), med njimi so montažni, zidani s stiropornimi zidaki, poliestrski in klasični – betonirani bazeni.

Montažni bazeni so narejeni iz nerjaveče pločevine, obloženi s prekrojeno folijo, ki se položi na profile. Bazen je skoraj v celoti narejen že v tovarni in ga je treba na lokaciji poletnih užitkov le še sestaviti. Pri takšnih modelih, ki so najcenejši, pa veljajo oblikovne omejitve, saj lahko kupimo le ovalne, okrogle ali osmice. Bazen, zidan s stiropornimi zidaki, je zelo lahek za gradnjo, debelejša folija se vari na mestu, kjer bo bazen. To pomeni, da je lahko poljubnih oblik in globine, skorajda poljubnih barv. »Med vsemi bazeni so ti prav gotovo najbolj popularni, saj jih prodamo kar 90 odstotkov. Zakaj? Razlog je zelo preprosta gradnja, sami izbiramo oblike, hkrati pa je zelo trpežen. Življenjska doba folije še ni ugotovljena, čeprav jo izdelujejo že trideset let,« nam je razložila Polona Buček iz kranjske enote podjetja Adriapool.

Kot tretje smo navedli poliestrske bazen, kjer je školjka narejena iz kalupa v tovarni in jo prav tako kot pri montažnih bazenih naredijo v tovarni. Položimo jo na betonirano ploščo gradbene jame in zasipamo s suhim betonom. Pri tej možnosti lahko nastane problem – prevoz. Bazen je lahko zelo velik in ga ni mogoče prepeljati pod nadvozom ali podvozom. »No, kdor ima denar za najem helikopterja, se s tem ne bo obremenjeval,« v smehu pove Polona Buček in predstavi še četrto možnost. To je klasični bazen, ki ga je možno zgraditi v vseh oblikah, dimenzijah, globinah … Najbolj pomembna razlika z drugimi je klasična gradnja z vodoodpornim betonom, opaži in zidanjem.

»Bazen lahko obložimo s ploščicami ali mozaiki, zato so ti bazeni najlepši. Seveda pa je lahko beton le prebarvan ali oblečen v folijo. Kakorkoli, takšen bazen je najdražji,« pravi strokovnjakinja in dodaja, da so takšni bazeni zelo primerni za notranjost objekta, sicer pa lahko v naših hudih zimah betonska školjka tudi poči. Tega pri stiropornih zidakih ne pričakujemo pa še folija je prožna in ne poka.

»Bazen je pametno postaviti čim bližje objektu ali piknik prostoru ali kje drugje, kjer se največ zadržujemo in ga bomo zato tudi več uporabljali,« pravi Polona Buček, v okolici bazena pa naj bo čim več tlakovane okolice, saj s tem že na začetku veliko prispevamo k čistejši vodi. K temu bo veliko pripomoglo tudi, če v neposredni bližini ne bo listavcev, strup za bazensko vodo pa je breza. Naša sogovornica poudarja, da sam nakup bazena ni dovolj, saj mora ta imeti tudi strojnico, kupci pa si lahko omislijo tudi dodatno opremo, kot je proti tok (plavanje na mestu), slapove, gejzire, avtomatsko dezinfekcijo, gretje, strehe, solarna pregrinjala, rolete …

Čeprav sogovornica ne more povedati, kdo največ kupuje bazene, pa ugotavlja, da je vseh iz leto v leto več in da dejavnost skokovito raste. Zanimivo je, da za bazen do 30 kvadratnih metrov površine ne potrebuje gradbenega dovoljenja, življenjska doba pa je zelo odvisna od kvalitete, ta pa od cene. »Pri montažnih bazenih je vsaj po 15 letih treba zamenjati folijo, pri drugih pa življenjske dobe ob pravilni uporabi in vzdrževanju sploh še ne poznamo,« še pravi Polona Buček.