Ruj na Krasu

Erzinove impresije vandrovske

Franci Erzin hodi in fotografira. Slika s srcem in dušo. Slika kraško krajino, gorsko krajino, šenčursko krajino, našo krajino. Pesni svojo krajino. To je njegov način življenja. Čista lirika.

Hodi in slika. Zasnežene horizontale s talečim se snegom v kotanjah, vertikale golega drevja, grmovja in v zemljo zabitih mejnih količkov, belo temačno zimsko vzdušje (Planinsko polje); pobešene veje pod bremenom snega (Zima pri Treh žebljih); med temne skalne gmote in sijoči skalni drobir stisnjena voda (Krnsko jezero). Fotografiji Bohinjsko jezero in Špik na vzorčen način predstavljata agregatna stanja trdne, tekoče, plinaste, svetlobne snovi, ki sestavljajo vesolje; Lunin mrk s Štefanje gore pa Luno, ki je vendarle ogromno nebesno telo, kako nebogljeno zgubljeno tava kot trubadur skoz megleno temo. V lebdeč, sijoč pastelni prah je fotograf ovil Mlinčke pod Koseškim hribom, Ruj na Krasu, z mehkobo vate obdal sonce, ki sije v rokav jame Pečinke, povoskal polno luno nad Šenčurjem.

Pred s soncem oblito zimsko šenčursko krajino je postavil Tuškovo znamenje na Bivju, siv leden steber zabetoniral pred bel izhod iz Skednene jame, prividno na glavo postavil oljko v oljčni gaj pod Marezigami, drevo na Lavrovcu zapredel v boj z zračnimi mlini, z jutranjo zoro presijal sv. Radegundo, v temni žamet ovil sv. Katarino v Srednji vasi. Na rašiškem suhem bukovem listju se sonči zeleni akt; skoz Triglavsko okno gledamo v modri nebeški Jadran; Lepo Špičje v Ledvički nas vtihotapi v abstraktni barvni misterij.

Same krajine z neživo naravo, poraslo z vegetacijo. Brez živali, brez človeka. Človek? Ni ga, ker bi bil s svojo fizično pojavnostjo verjetno moteča prvina. Sicer pa je, človek, navzoč vsepovsod. Odkrije to deviško zeleno lepoto. Se ji čudi. Posname jo s svojim objektivom. Jo na poseben način uredi, sooblikuje, preoblikuje, poimenuje. Portretira Sternbergov klinček v vetru na Kamniškem sedlu, velikonočnico na Boču, prevrnjenima dežnikaricama v šenčurski gmajni dodeli podobo oddihujočih si balerin. S prelomljenim drevesom v kočevskem gozdu na Mestnem vrhu nas spomni na Don Kihotov obupni idealistov boj, kjerkoli in kadarkoli, z mlini na veter. Štiriperesno rastlino na Bivskem polju simbolizira v srečo.

V prizorih iz narave, ki sličijo na človeške pojave, prepoznava človeške značilnosti ter jim prisoja človeške lastnosti. Temu učeno pravimo, da jih antropomorfizira ali, po naše, počloveči. Z mahom obrasla drevesna duplina na Mirni gori nas spomni na lačna usta, lega skal pod Grintovcem na ljubezenski prizor. Temno rjav panj v zelenju na Blegošu bulji v svet kot čuk z žvepleno rumenimi očmi. Kamen v Kamniški Bistrici v vodi zamigota kot riba. Zasneženo drevo na Štefanji gori se naščeperi v noja. Kar same od sebe so se nam Lendavske gorice preimenovale v Počesane vinograde, Poljubček na Snežniku v Mladiča pitajočo vrano. Portret z Grintovca nam liči na Mižečega neandertalca. Okamneli starec na Nanosu – Vojskovodja na razpotju.

Nina Šuštaršič je v razstavni list zapisala: »V teh podobah se najde posebna kombinacija realnega, nadrealnega in romantičnega vzdušja.« To spoznanje nemara ni daleč od resnice. Ali: to je tisti koren lečen, ki iz obrtniške fotografske spretnosti dela Erzinovo umetniško fotografijo. Impresije vandrovske.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 11. julij 2014 / 13:45

Jeseniške novice, št. 13

Jeseniške novice, 11. julij 2014, št. 13

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...