Iz starih časov: Kaj vse so panali

Zadnjič smo videli, kako je samozvani »zagovornik« panal ženico, ki jo je pičil gad. A nismo prišli do konca. Ko je zagovornik odšel, se je zgodba še enkrat zapletla. »Vse to se je godilo na dvorišču tik ceste. Slučaj pa je hotel, da je ravno tisti hip, ko je koleselj z zagovornikom odropotal, prišel po cesti gospod, z dolgo črno brado in zlato obrobljenimi očali na nosu. Videč tropo ljudi, je obstal in vprašal, če se je morda pripetila kaka nesreča. Ko so mu kmetje na kratko pojasnili, za kaj gre, so se gospodu strahovito zabliskale oči. Pristopil je k bolnici, ki je še vedno sedela na tramu, in zagrmel okoli stoječim: 'Bedaki! Prinesite hitro škaf mrzle vode!' Ta ukaz se je glasil v takem tonu, da pač ni bilo mogoče odreči. Kakor bi trenil, je bila voda na mestu. Gospod pa je med tem vzel iz žepa nožiček, nekoliko prerezal ženici otekli palec in ga v vodi dobro izpral. Potem je razvil iz papirja kot sneg belo cunjo, jo raztrgal in obvezal z njo ranjeni palec. Pa kako ti je znal obvezovati, kmetje so kar zijali. Nato je potegnil iz torbice še ploščato steklenico, jo odmašil in ponudil ženici: 'Le krepko potegnite, to vas bo okrepčalo. Sreča vaša, da je bil to pik malega gada, ki še ne vsebuje močnega strupa. Sicer bi bili sedaj že lahko mrtvi. Pojdite v posteljo in kmalu bo bolje.' Ženica se je poslužila ponudene pijače in pila v debelih požirkih. Gospod pa je nato spravil steklenico, se obrnil po navzočih in z besedami: 'Pamet, pamet, ljubi moji,' nadaljeval svojo pot.«

Kdo je bil ta modri gospod? »Med začudenimi kmeti je bil edini Kajževčev pastir, ki je hudega gospoda vsaj nekoliko poznal. Pravil je, da hodi večkrat v repenjski gradič, med potom pa ruje po travnikih razne vrste rož in druga zelišča. Po njegovem mnenju mora to 'en dohtar biti, ki se na bolezen zastopi'.« Pa da ne boste mislili, da je kmete prepričal o svojem prav. »Ženica je res ozdravela. Toda kmetje so bili trdno prepričani, da jo je ozdravil 'zagovornik' iz Vodic. 'Kaj bo tisti dohtar,' so modrovali, 'njemu je bilo pač lahko delo, ko je bil že preje ves strup panan!'« Ob tem je prav zanimivo primerjati tedanje in sedanje stanje v teh rečeh. Takrat so imeli »zagovornike«, nekakšne vaške vrače na eni in prave »dohtarje« na drugi strani. Danes imamo alternativno in uradno medicino. Tudi v postopkih nekdanje in sedanje uradne medicine so velike razlike. Danes se po kačjem piku rana ne zarezuje več; svetuje se mirovanje in čakanje na zdravniško pomoč, v hujših primerih prevoz v bolnišnico in terapija s serumi proti kačjemu piku …

In kaj so še drugega panali? »Pananje pa se tudi drugod dobro obnese, ne le pri kačjih strupih. Ako je pri živini nesreča, ako pobije toča, če žito slabo obrodi, če imajo krave premalo mleka, za vse take nesreče in neprilike dostikrat ne iščejo vzroka naravnim potom. To je povzročil vrag, ali pa posebno zloben človek, ki je z vragom v zvezi. Vse te nesreče se dajo panati, ako se najde človek, ki ima zadostno moč nad hudim duhom.« O tem, kdo je vse to panal, pa prihodnjič.