Mojstrica kamnoseške obrti

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 2. julij 2007 / 06:00

Breda Potočnik s Hotavelj je edina evropska mojstrica kamnoseške obrti med zgolj petimi Evropejci, ki so si prislužili ta naziv.

Hotavlje – Pogoj za naziv je pridobitev najvišjega spričevala na področju kamnoseštva v domači državi ter dolgoletno poklicno in ljubiteljsko delovanje na tem področju v Evropi. »Prepoznali so me za zavzeto zagovornico kamnoseštva in poznavalko kamnov z vsega sveta,« pravi Breda Potočnik s Hotavelj, ki je članica Evropskega združenja obrti in oblikovanja (EACD). Združenje si prizadeva za ohranitev dediščine in restavratorstva (za zdaj le na področju kamnoseštva) in bo ta konec tedna v podjetju Marmor Hotavlje pripravilo letno skupščino.

Potočnikova je bila vrsto let zaposlena v Marmorju Hotavlje, vendar pravi, da je vedno zagovarjala strokovnost in domač kamen, ne le domače podjetje. »Vsak pravi ljubitelj kamna brani domači kamen, tudi ko je komercialno manj zanimiv. Z opremo v parlamentu bi s tujim kamnom zaslužili več, pa smo se odločili za domačega Hotaveljčana,« pravi sogovornica, ki obžaluje, da se mladi premalokrat odločajo za poklic kamnoseka kot tudi za poklice drugih tradicionalnih obrti. Za takšne razmere krivi šolski sistem, ki je možnost zaposlitve v obrti (pre)dolgo predstavljal kot manjvreden poklic. Celo v domačih šolah, čeprav imajo v podjetju Marmor Hotavlje in pri drugih obrtnikih veliko delovnih mest.

»V tujini je povsem drugače in je poklic kamnoseka zelo spoštovan. Kakovostni kamnoseki so cenjeni kot umetniki, hkrati pa so tudi sami izjemno ponosni na svoje delo,« ugotavlja Potočnikova. Skupščina EACD, katere članica je Breda Potočnik, si prizadeva, da kamnoseški poklic ne bi izumrl. »Pridobiti želimo več evropskih mojstrov kamnoseštva, saj nas je trenutno le pet. V postopku je osem kandidatov, vsi pa morajo skozi učno-praktični proces po vsej Evropi. V Sloveniji spoznavajo delo v Marmorju Hotavlje, hkrati pa tudi deželo, naše kamne in sodoben način naše obdelave,« razloži mojstrica.

Pred kratkim so Hotavlje in Slovenijo obiskali tudi predstavniki tristo let stare francoske Organizacije za ohranjanje obrti (Les compagnons du devoir), ki mlade uči mojstrstva po tradicionalnem sistemu. »Ko mladi opravijo formalno izobraževanje v šoli, morajo sedem let vandrati po Franciji in tujini ter se učiti obrtniškega dela. Tako spoznavajo tudi veščine iz tujih dežel, hkrati pa jih mojstri vzgajajo v spoštovanju poklica,« pravi sogovornica. Trije mladi Francozi so pred kratkim zaključili enoletno izobraževanje pri nas, eden za kamnoseka, dva za mizarja. Zanimivo je, da so se poleg obrti naučili tudi jezika. V kratkem naj bi na Hotavlje na tritedensko usposabljanje prišlo še 20 mladih Francozov. Bo to prispevek, da bodo mladi tudi pri nas znova vzljubili tradicionalne obrti?