"Pravice so izborjene, ne podeljene!"

Avtonomna tribuna za avtonomno univerzo

»Študij je pravica, o študiju se ne pogajamo,« glasno sporočajo člani Avtonomne tribune na rednih zasedanjih ljubljanskih fakultet, javnih protestih in preko učinkovito razpredene spletne mreže. Avtonomna tribuna je neformalno združenje jezno-nezadovoljnih študentov, ki je vzklilo ob predstavitvi osnutka Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti ter se ukoreninilo ob vztrajnem vladnem ignoriranju javnega interesa tudi na drugih področjih.

»Člani Avtonomne tribune smo vedno na preži za obrambo pravic. Nismo strankarski, smo le opomnik, da vlada ne sme in ne more odločati sama. Dokler imamo pravico, da govorimo, jo bomo še kako izrazili - vedno, ko bo z njihove strani kršenje človekovega dostojanstva in bo ogrožena socialna pozicija. Pa naj bo to sprva položaj študenta, kriza zdravstva ali socialna stiska mladih družin,« v revolucionarnem duhu zagotavlja aktivist Avtonomne tribune Rok Govednik.

»Krasni novi svet« visokošolskega sistema

Glas Avtonomne tribune je krstno zadonel na Filozofski fakulteti, ki so jo samoiniciativni študentje zasedli 21. maja. Kljub uvodni apatičnosti medijev, profesorjev in soštudentov je gibanje vztrajno nadaljevalo z javnim širjenjem ostrih kritik in revolucionarnih idej za »krasni novi svet« visokošolskega sistema. Z zasedbo Fakultete za družbene vede, protestom pred stavbo vlade in simboličnim branjem manifesta v prostorih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je Avtonomna tribuna iz anonimnosti zmagoslavno zakorakala na polje javne pozornosti in se pričela počasi izrisavati tudi v zavest študentov.

Učinkovito okupacijo medijske in javne sfere si Avtonomna tribuna zagotavlja z redno organizacijo dogodkov različnih formatov. Poleg protestnih javnih akcij k reševanju pereče problematike pristopa tudi manj dramatično: s projekcijami informativnih filmov, obveščanjem na uradni info točki AT na Fakulteti za družbene vede, izobraževalnimi predavanji ter s papirnim bojem v obliki opozarjanja medijev o nepravilnostih delovanja, zbiranja podpornih pisem in razpošiljanja apelov visokošolskim učiteljicam in učiteljem.

Število somišljenikov narašča

Začetni gverilski pristop z neodmevnim napovedovanjem akcij iz dneva v dan in naivnimi zahtevami zamenjuje vse bolj organizirano delovanje s premišljeno začrtanim konceptom. Kljub izdelani politiki skupine pa delovanje še vedno poteka predvsem v prijateljski klimi. »Smo močni, povezani in tako kot Avtonomna tribuna delujemo. Ljudje prihajajo k nam preko zasedanj ali preko spletnih kanalov, sicer pa vsakdo pove svojemu prijatelju, ta razširi informacije naprej ...,« pojasnjuje Govednik.

Čeprav prijateljski kolektiv potencira učinkovitost delovanja, ostaja število aktivnih članov na drugi strani relativno statično že od začetnega dviganja vladnega prahu. Kritična študentska drža je tako rezervirana zgolj za omejen krog posameznikov, ki trmasto oblikuje kontrastno podobo vsesplošnemu študentskemu konformizmu.

Število somišljenikov študentske iniciative nasprotno strmo narašča. Nabiralnik Avtonomne tribune dnevno polnijo podporna pisma organizacij, strank in posameznikov, medijska prisotnost postaja obvezna, začetni skeptiki pa so vse manj dvomljivi. Dokler se na stran Avtonomne tribune in posledično na stran javnosti ne premakne tudi politični vrh, si skupina zastavlja manj utopične cilje: »V prihodnje se bomo v Avtonomni tribuni trudili, da se bo število študentov in enako mislečih povečalo. Ne zato, da bi se bahali, kakšna velika množica smo, temveč zato, da postane osveščenih čim več ljudi. Da bomo vedeli, da je vse več takih, ki jim ni mar, kaj bo s prihodnostjo vseh nas.”