Drzni lopovi, malomarni lastniki

Vlomilci se vso noč sprehajajo po trgovinah, v POS terminale skrivaj vgrajujejo čitalne naprave, razbijajo stene bank in odnašajo polne trezorje. Spet drugje obstopijo prestrašenega študenta za volanom poštnega vozila in odvihrajo z vrečami denarja. Taka kriminalna dejanja, ki se dogajajo tudi na Gorenjskem, dokazujejo, da so storilci vse bolj predrzni, po drugi strani pa opozarjajo na malomaren odnos lastnikov do zaščite svojega premoženja.

Sredi junija je skupina vlomilcev v objemu noči skozi streho vstopila v vrtnarski center Sloga v Kranju in od tam v poslovalnico Deželne banke Slovenije. Vlomilci so si vzeli čas; z zidarskimi dleti in macolami so naredili tri odprtine v zidove banke, nato pa odpeljali trezor z večjo količino denarja. Poleg tega so med »štemanjem« pregledali še druge prostore in povsod nekaj malega ukradli. Pol meseca prej sta neznana tatova vlomila tudi v loško poslovalnico Deželne banke Slovenije, vendar ju je sredi »dela« zasačil varnostnik, zato sta zbežala brez plena. Skozi streho sta v trgovino Big Bang v Kranju, ki stoji samo streljaj stran od Sloge, aprila vlomila tatova, ki pa ju je policija prijela že na kraju zločina. Med njima je bil tudi nekdanji policist. Februarja letos se je gorenjska policija (in drugod v Sloveniji) ukvarjala z zlorabami plačilnih kartic v trgovskem centru Merkur. Pred pošto v Vodicah sta ta mesec neznana storilca oropala poštno vozilo, ki ga je vozil kar študent(!), nekaj dni prej se je podobno zgodilo v Ljubljani. »Nekatere finančne institucije se pri prevozu denarja obnašajo tako, kot bi prevažali vreče krompirja,« je ob tem dejal Aleksander Jevšek, direktor uprave kriminalistične policije.

Zgoraj našteti primeri so samo del vse drznejših oblik premoženjskih deliktov, s katero se v zadnjem obdobju srečuje policija. Kaj se dogaja? »Policija se v zadnjem času res srečuje z novimi pojavnimi oblikami premoženjskih deliktov, ki so tudi vse bolj drzne, po drugi strani pa je tudi v resoluciji za področje kriminalitete, ki jo je sprejel državni zbor, podana ugotovitev, da se tako podjetja kot tudi fizične osebe premalo ukvarjajo s samozaščitnimi ukrepi. S to ugotovitvijo se tudi sam strinjam. Premalo se namenja za kvalitetno tehnično opremo, za varnost v podjetjih, trgovinah, zasebnikih in podobno. Policiji pa je težko preiskovati, kadar je resnično malomarno varovano premoženje,« pravi Simon Velički, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj.

Šef gorenjskih policistov sicer pomirja, da je stanje varnosti na Gorenjskem podobno kot v lanskem letu, kar potrjuje tudi statistika: »Kazniva dejanja organizirane kriminalitete niso v porastu, res pa je, da v vseh oblikah kriminalitete ugotavljamo, da so storilci predvsem pri zahtevnih dejanjih združeni v skupine in dokaj načrtno izvajajo kazniva dejanja. Vedno več je primerov, ko se storilci dobro zaščitijo pred možnostjo, da bi na kraju puščali sledi. Pred storitvijo kaznivega dejanja preverjajo, kje so policijske patrulje, kakšni so zaščitni tehnični sistemi v nekem izbranem prostoru, ugotavljajo, kako policija raziskuje razna kazniva dejanja in se na to pripravijo. V zadnjem času se dogaja, da mladostni storilci na kraj kaznivega dejanja prihajajo vse bolj zaščiteni. Policisti smo nad tem resnično zelo začudeni.«

Gorenjska policija kljub porastu števila kriminalnih dejanj v letu 2006 še vedno preišče okoli 53 odstotkov kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z drugimi evropskimi policijami še vedno visoka stopnja preiskanosti. »Uspeva nam razrešiti tudi zelo nasilna dejanja. Zadnji primer izsiljevanja podjetnika na Gorenjskem je eklatanten primer, kako znamo ugrizniti, kadar je ogroženo življenje in varnost ljudi. Tudi v primeru vlomov v poslovalnici Deželne banke Slovenije v Kranju in Škofji Loki še nismo rekli zadnje besede, verjemite mi. V tem konkretnem primeru gre očitno za osebe, ki so bile že na takšnem kraju,« razlaga Velički.

Se s spreminjanjem metod kriminalcev spreminjajo tudi policijske metode? Velički prikima, vendar s podrobnejšim odgovorom ne postreže. »Lahko le preprosto povem, da je kriminalistika interdisciplinarna in vedno prilagajamo metode. Tudi ob dejstvu, da je zaradi odpiranja državnih mej pri nas prisotnih vedno več tujcev in med njimi storilcev kaznivih dejanj in da je naša država sposobna imeti le omejeno število policistov. Zato si dejansko določamo prioritetna področja delovanja, kjer je na prvem mestu zaščita življenja in osebne varnosti, nato pa premoženja, najprej v višje škode, potem nižje,« pravi naš sogovornik, ki meni, da je pravni red pri nas vendarle preveč prijazen za premoženjske delikvente. »Zakaj je tako, ne vem, verjetno pa je problem tudi v prezasedenosti naših zaporov in sodišč.«

Vsi skupaj moramo torej resneje začeti razmišljati o zaščiti svojega premoženja. S tem bo manj možnosti, da bi zlikovci padali v skušnjave, pa tudi policisti bodo lahko bolj kakovostno delali. »Ko se ljudje odločajo za nakup tehničnih varnostnih sistemov, morajo najprej slediti cilju kakovosti, šele potem ceni. S kakovostnim sistemom bodo imeli dolgoročno večje koristi,« še svetuje Velički.