Pisk stare Štefke

Razstava o ozkotirnem železniškem transportu je prišla v goste na Jesenice.

Lokomotiva Štefka je nekoč vozila po Železarni Štore. Petindvajset let po njenem zadnjem pisku so se v Izobraževalnem centru Štore odločili za pripravo razstave o ozkotirnem železniškem transportu, in ta je prišla 14. junija v goste na Jesenice. Ideja, da bi pri nas imeli to razstavo, je razveselila številne ljudi, saj so na železnico zelo navezani. Mnogi pohitijo na balkon ali na dvorišče, ko zaslišijo pisk muzejskega vlaka. Kaj tako navdušuje? Ali je to gost bel dim, ki se vali z dimnikov, ali pa gre za osuplost na dovršeno obliko lokomotiv, ki jo zaradi racionalne izrabe surovin pogrešajo pri novih lokomotivah. Zdi se, da gre zgolj za spomin na svet, ki so mu nekoč pripadali in se je v nenehnem industrijskem razvoju spreminjal tako rekoč pred njihovimi očmi, ne da bi se tega zavedali. Kot da bi prebila časovni zid, lokomotiva prihrumi iz preteklosti in skuša opazovalca popeljati v mladost.

V nostalgičnem duhu je potekalo tudi slovesno odprtje. Nekateri so na vlaku spoznali svojo ljubezen. Življenje bi se jim čisto drugače obrnilo, če bi takrat zamudili. Spet drugi so v zamudi vlaka iskali krivca za spodletel zmenek z lepo mladenko. Začutili so neminljivost v minljivem. Po toliko letih so z mislimi še vedno na postaji pri odhajajoči simpatiji. Neverjetno.

Večini se je trgalo srce, ko je bila recitirana Prešernova pesem Od železne ceste. Napisana je bila v času gradnje južne železnice. Takrat je bila postavljena tudi tovarna v Štorah, ki je enega od svojih vrhuncev dosegla v času po drugi svetovni vojni. Postavili so ozki tir, po katerem so vozile številne lokomotive. Zadnja od njih je bila lokomotiva Štefka. Njen pisk je oznanil, da se razstava lahko odpre.