Dolina Kolpe

Besedilo: Uroš Brankovič
torek, 26. junij 2007 / 06:00

Neokrnjen raj za splavarjenje in taborjenje

Divjina, pridih simpatičnosti in čudaškosti ... vse, kar je bilo prijetnega od filma Odrešitev, ima do pred kratkim precej skrivnostno odmaknjena reka Kolpa. Vse od svojega izvira na hrvaški strani pod Risnjakom, v močnem, skoraj 80 metrov globokem kraškem izviru. Svojo pot si utira skozi kanjone in se na koncu po mirni ravnini pridruži reki Savi pri Sisku.

Kolpa je tudi ena najčistejših ter tudi najtoplejših slovenskih voda, ki se včasih ogreje celo do 28 stopinj. Ob tem ni presenetljivo, da je 6500 hektarjev območja ob reki od Starega trga do Fučkovcev vključenega v Krajinski park Kolpa. Glavna značilnost je reka s številnimi izviri, jamami in biološko pestrim obvodnim svetom. Posebnost parka je značilna kulturna krajina, ki jo oblikujejo steljniki in skrbno obdelan vrtačast kraški svet. Zlasti to velja za 16 naravnih in 41 kulturnih spomenikov. Med njimi je edini še delujoč mlin v Bregu, čeprav so še vidni ostanki nekoč tako številnih kovačij, starih žag in mlinov. Za njimi so ostale zajezitve, reka pa je bogata z ribami in predstavlja življenjsko okolje številnim vodnim pticam.

Kolpa se ponekod razširi in teče prijazno in leno, drugod si divje utira pot skozi ozko sotesko, kanjon. Pokrajine, ki jih zamenja, so od Kostelske soteske do umirjene Bele krajine. Ob reki je narava, gozdnata in zelena, divja in neukročena. Tako najdemo med Možem (1125 metrov) in Babo, dvema osamelima skalnima stolpoma na robu Borovške gore, pragozdnate kraške planote z gamsi in alpsko floro.

Sledi Kostel, slikovita razširjena dolina, naravni amfiteater, ujet med visokimi in strmimi pobočji in ponekod navpičnimi stenami jurskih in krednih apnencev. Idiličnosti daje pridih tudi posejanost z majhnimi vasicami, ki jih je blizu trideset. Na koncu tega dela obvladuje dolino nekdanji utrjeni trg in grad, slikoviti Kostel nad strmim pomolom Kolpe. Kostel je zelo zanimiv po tem, da ima pod gradom slikovito staro trško obzidano naselje. Grad je kar dobro preživel do razdejanja ob drugi svetovni vojni, bil nato markantna razvalina, zdaj pa ga delno obnavljajo. Še pa je videti grajsko in trško podružnično cerkev sv. Trojice in njene gotske poteze z značilno odprto zvonico. Za pesniške duše je nujen postanek v Vinici, kjer je rojstna hiša velikega pesnika Otona Župančiča, ''rudarske'' obiskovalce pa bo v Hrastu pri Vinici zagotovo zanimalo eno največjih in na površju vidnih nahajališč boksita v Sloveniji.

Če malo smuknemo še k sosedom, je na hrvaški strani zelo lep Stari grad pri Ozalju. Tu je tudi ''Munjara'', hidrocentrala zgrajena v grajskem neoromantičnem slogu že leta 1908 za oskrbo mesta Karlovac. Podobno kot Pleterje je tudi blizu Ozalja etno naselje s tradicionalnimi lesenimi hišami.

Kolpa je z nedotaknjenim tokom pravi raj za vse ljubitelje splavarjenja ali raftanja. Prijetna značilnost doline Kolpe, zlasti za vse ljubitelje svobode na potovanju, je kar lepo število kampov, trenutno vsaj osem, prespati pa je možno celo v predelani zidanici.

In nenazadnje, to je tudi širša dežela legendarnega ljudskega junaka Petra Klepca!