Melisa zdravi vse bolezni

Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje. Kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.

Pred časom me je sosed čebelar prosil za vrečko čebeloperke, kot so ji nekoč pravili. Z njo natira panje, da jih čebele ne bi zapustile. Pogosto jim pripravlja tudi čaj, zato mu je kaj hitro pošla domača zaloga. Sploh, ker ga tudi sam rad pije. Kaj lahko se zgodi, da boste še pridni kot čebele, če boste pili pripravke iz te vrtne zeli z vonjem po limonah in okusom, ki človeka osveži in je kot nalašč za poletne dni.

Melisa obnovi mladost

Meliso v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci prek Španije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je zelo znano postalo melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Še dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Klosterfrau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci, ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila se je tudi pri nas. Stari padarji so pisali: »Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!«

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Še posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam. Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus) ali šentjanževko (Hypericum perforatum). Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem (Tilia cordata), za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico (Matricaria chamomilla) ali poprovo meto (Mentha piperita). Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se laže pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk. Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto (Mentha piperita) in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Premalo komunikacije in kadra

Prometni inšpektor je ugotovil, da je glavni razlog za smrtno nesrečo na Starem vrhu pomanjkljiva komunikacija.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 15:14

Skrb za vojaško in tehniško dediščino

Pred nedavnim so ustanovili Društvo za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič s sedežem v Kranjski Gori.

Železniki / / 15:13

Slikarska razstava Franca Ranta

Železniki – Muzejsko druš­tvo Železniki vabi na odprtje slikarske razstave Franca Ranta z naslovom Iskanja, ki jo bodo v galeriji Muzeja Železniki odprli v petek, 1. marca, ob 18. uri. Razstava bo...

Slovenija / / 15:12

Prikrajšani za socialne veščine

Novela zakona o osnovni šoli prinaša novosti tudi na področju izobraževanja na domu. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, s tem želijo zagotoviti enakovreden izobrazbeni standar...

Razvedrilo / / 15:08

Kdor pleše rad, ostane mlad

Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici je gostil 13. folklorni večer članov folklornih skupin KUD Triglav Srednja vas v Bohinju, ki so ga tokrat naslovili Kdor pleše rad, ostane mlad. Skozi ple...

Medvode / / 15:07

Pravljična urica s Teto Zimo

Medvode – Svoje talente in znanja so združile tri aktivne članice društva JaReM in skupaj ustvarile otroško slikanico Teta Zima. Besedilo je prispevala sociologinja Anamarija Meglič, diplomirana il...