Melisa zdravi vse bolezni

Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje. Kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.

Pred časom me je sosed čebelar prosil za vrečko čebeloperke, kot so ji nekoč pravili. Z njo natira panje, da jih čebele ne bi zapustile. Pogosto jim pripravlja tudi čaj, zato mu je kaj hitro pošla domača zaloga. Sploh, ker ga tudi sam rad pije. Kaj lahko se zgodi, da boste še pridni kot čebele, če boste pili pripravke iz te vrtne zeli z vonjem po limonah in okusom, ki človeka osveži in je kot nalašč za poletne dni.

Melisa obnovi mladost

Meliso v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci prek Španije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je zelo znano postalo melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Še dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Klosterfrau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci, ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila se je tudi pri nas. Stari padarji so pisali: »Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!«

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Še posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam. Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus) ali šentjanževko (Hypericum perforatum). Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem (Tilia cordata), za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico (Matricaria chamomilla) ali poprovo meto (Mentha piperita). Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se laže pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk. Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto (Mentha piperita) in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 28. april 2009 / 07:00

Med tekom si "očistim" misli

Na izboru za Miss športa Slovenije 2009 je lento najlepše osvojila atletinja Ajda Sitar iz Domžal.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Na vižah tudi Dori in Zarja

Kvintet Dori bo na Večeru narečnih viž v Škofji Loki predstavil vzhodno-gorenjsko narečje, ansambel Zarja pa radovljiško.

Prosti čas / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Legendi v glasbenih spominih

Boris Kopitar, dolgoletni sodelavec nacionalne televizije, se je odločil, da bo za zaključek pomladnega ciklusa oddaj Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem gledalcem ponudil nekaj drugačnega.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Gorenjska banka začasno na Predilniški cesti

Tržič – Pogoji za poslovanje v ekspozituri na Trgu svobode 1 v Tržiču niso več ustrezali sodobnim bančnim standardom, zato so se v Gorenjski banki odločili za temeljito prenovo s...

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Usklajenost reševalcev rešuje življenja

Kranjski gasilci in reševalci se že dobro desetletje enkrat letno skupno usposabljajo za reševanje v prometnih nesrečah.

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Kriminal

Izginil mercedes Kranj – V noči na torek je neznani storilec v Kranju ukradel avtomobil Mercedes-Benz E 220 CDI, letnik 2002, črne barve in registrsk...