Vinska moda in poletna vina

V zadnjih mesecih ni pomembne mednarodne vinske revije, ki ne bi pisala o rozejih. Prodajna napoved do konca desetletja je za rozeje več kot odlična, saj pričakujemo več kot 20-odstotno rast. Zato sta tudi naši največji kleti pohiteli in trgu predtavili dva nova, sodobna rozeja. Rozeji so bili vedno v domeni žensk.

Tako so pač pokazale nakupne navade, ki beležijo, da v supermarketu največkrat rozeje izberejo prav ženske. Morda tiči glavni razlog v prijazni barvi, ki sije iz steklenice iz belega stekla, na kateri je običajno etiketa mehke podobe, nežnih barv in morda bolj podvržena vplivu oblikovalca, kot bi si to želeli vinarji. Lepa barva pač mora priti do izraza, čeprav enologi dobro vedo, da UV žarki, ki lažje prodirajo skozi belo, kot pa zeleno steklo, lahko povzročijo spremembo odtenka.

Rozejev se je vsa ta leta držal sloves poletnih vin. Razmislek je povsem enostaven. Topli dnevi ne rabijo polnih, krepkih, težkih ali celo resnih vin. Želimo si predvsem nekaj osvežilnega, lahkega in pitnega, saj nismo vedno razpoloženi za vinsko filozofijo. Če so vinoljubke izbrale rose za svoje vino, smo še toliko bolj srečni vinarji, saj smo s tem dobili možnost, da končno ponudimo barvo vina, ki je bila ves čas zapostavljena. Saj poznate tisto klasično vprašanje: boste belega ali rdečega? Le zakaj se naši natakarji ne odločijo tako, da bi dodali še roze.

»Jest rabm en cvičk, da te ne pozabm«

Tako pravi rima, ki jo je skoval ansambel na Rock Otočcu. Torej gre spet za poletno idejo in čeprav cviček ni roze v klasičnem pomenu, ampak pravimo, da je rdečkast. V veliki meri ustreza poletnemu času. Nizka vsebnost etanola nam ne prinese odvečnih kalorij. Saj je tko ali tako že dovolj vroče. Vino je suho in torej ne prispeva k odvečnim kilogramom, ki se jih tako otepamo. Prijazna barva, ki je po eni strani preprosta, je letniška. Cviček ni namenjen staranju. Kot zelo pomembno lastnost pa pogosto pozabimo omeniti pitnost. To ne pomeni, da naj bi pili več, saj je edina kulturna raba vina v redni, a zelo zmerni količini, pri kateri koristi močno prevladajo nad možnimi negativnimi posledicami. Cviček je vmesno vino, nekje med belim in rdečim in je pravi vinski posebnež, dolenjski nabritež, z več kot 200 leti napisane zgodovine. Potem tudi ni čudno, da je tako zasidran na slovenskem vinskem trgu, ljub vsem pivcem in še celo tistim, ki prisegajo na idejo, da pravzaprav ne gre za vino, ampak za prefermentirano alkoholno pijačo, kot se je o cvičku pred leti na Mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani izrazil priznani enolog.

Ni pa cviček samo za poletno izkušnjo. Če sredi zime, ob topli peči, domačem kruhu in salami pod seboj zagledate ves Krakovski gozd, postane cviček še zimsko vino. In ker je tako samosvoj, se mi ne zdi odveč, da bi si pridobil pravice do posebne, originalne ocenjevalne lestvice, ki bi bila namenjena samo njemu. Tako bi se morda najlepše oddolžili prijaznemu vincu.

Trije slogi rozejev

Najprej nam da misliti barva. Rozeji imajo lahko močnejši oranžen odtenek, ki nas spomni na lososovo meso ali morda na barvo čebulnega olupka. Takšen videz je všeč nemškim pivcem. Če rose pridobi barvo zgodnjih češenj, sodi med najbolj razširjene rozeje na svetovnem trgu, posebej v ZDA. Brez značilnega vijoličnega odtenka bi prodaja ne tekla tako uspešno. Američani pravijo, da so to »blush« vina, kar pomeni, da »zardevajo«. Ker je barva rozeja odvisna od kratkotrajnega stika jagodne kožice z grozdnim sokom, ki je pri plemeniti trti brezbarven, se ne more izlužiti niti taninski del. Trpkost pri rozejih ni dopustna. In potem obstoji še tretji slog, ki kaže skoraj prašnato, opečnato barvo, ki jo dostikrat povezujemo z modrim pinotom. Ti rozeji znajo biti že srednje polni, če ne celo krepki in v letniku, kot je bil lanski, ne manjka niti etanola. Žal včasih vinarji podležejo okusu trga in zato se pri nas najde preveč rozejev s kančkom nepovretega sladkorja, ki ga vino prav gotovo ne rabi.

Prav vsi rozeji pa morajo imeti nekatere skupne značilnosti. Brez svežine jih ne bi bilo. In brez čiste primarne cvetice in arome, ki sta bolj sadni kot cvetni tudi ne. Trpkosti ne smemo zaznati, a je vendar mora biti toliko, da roze jasno izkaže poreklo rdeče sorte. Izbor sort pa je lahko zelo različen. Cabernet sauvignon in franc, merlot in modri pinot, vipavska barbera in morda štajerska modra frankinja so sorte, ki so najbolj pogosto omenjene v povezavi z rozeji. Seveda pa še zdaleč niso edine.

Kaj se bo še zgodilo?

Ker so rozeji postali modni, so modne tudi penine, kot rose vina in torej se bo pozitiven trend prenesel tudi na peneča se vina. Ljudje se počasi odvračajo od raznih alkoholno sladkih zvarkov, ki jih ponuja industrija pijač, saj vedo, da jim ne prinašajo koristi. Zato gre bolje svežim mladim belim vinom. V poletni vročici je torej priložnost, da posežemo po manj znanih vinih. Štajerski rizvanec, zeleni silvanec, šipon in celo po krivem obsojeni laški rizling bi znali sporočiti, da se bliža nova moda.