Sadjarji naj se povežejo

Reforma sektorja sadja zelenjave v Evropski uniji prinaša nove ukrepe. Državne spodbude za krompir še nekaj let, ukinjajo se izvozne spodbude in predvidevajo sredstva za promocijo.

Ljubljana - Reforma enotnega trga sadja in zelenjave, ki je bila sprejeta na nedavnem rednem zasedanju kmetijskih ministrov v Luksemburgu in bo začela veljati prihodnje leto, predstavlja priložnost za izboljšanje konkurenčnosti tudi slovenskega sektorja sadja in zelenjave, poudarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državna sekretarka Branka Tome je na predstavitvi reforme izpostavila, da je ključni namen reforme boljša povezanost in organiziranost pridelovalcev v organizacijah proizvajalcev. Na ta način se lahko vzpostavi večja koncentracija ponudbe, izboljša trženje in posledično dosega večja konkurenčnost sektorja. Poleg tega reforma uvaja proizvodno nevezana plačila, ki pomenijo novo dohodkovno podporo tudi za slovenske proizvajalce z intenzivnimi sadovnjaki.

Reforma ukinja proizvodno vezano podporo za predelano sadje in zelenjavo ter uveljavlja plačila za intenzivne sadovnjake v okviru sheme enotnega plačila. Plačilne pravice za sadjarje z intenzivnimi sadovnjaki in drevesničarje bo ministrstvo dodelilo po dodelitvi plačilnih pravic za ostale kmetovalce.

Reforma med drugim krepi organizacije proizvajalcev, in sicer predvideva zvišanje sredstev za financiranje njihovih operativnih programov s 4,1 na 4,6 odstotka vrednosti celotne tržne proizvodnje. Za regije z nizko stopnjo vključenosti proizvajalcev predvideva tudi višjo stopnjo pomoči organizacijam ter tehnične poenostavitve glede njihove organiziranosti. Kot pomoč pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev reforma predvideva sofinanciranje aktivnosti t. i. skupin proizvajalcev, za katere veljajo milejši pogoji poslovanja. Z reformo se širi tudi nabor ukrepov, ki so usmerjene v preprečevanje krize na trgu. Umiku s trga se tako pridružujejo ukrepi, kot so zelena trgatev, zavarovanje pridelkov, kritje administrativnih stroškov vzpostavitve vzajemnih skladov ter promocija in informiranje.

Po novem bodo ukrepi preprečevanja in upravljanja s krizami pod določenimi pogoji dostopni tudi nečlanom organizacij proizvajalcev. V tem primeru bodo lahko deležni 75-odstotne višine pomoči, kot jo bodo sicer deležni za te ukrepe člani organizacij proizvajalcev. Po novem bodo lahko organizacije proizvajalcev za izvajanje te skupine ukrepov najele tudi kredite.

Sloveniji je v zaključnih pogajanjih uspelo v uredbo vključiti predlog, da se med obvezne okoljske aktivnosti, ki jih morajo izvajati člani organizacij proizvajalcev, šteje tudi njihova vključenost v kmetijsko okoljske ukrepe v okviru programa razvoja podeželja. Poleg tega se bodo med okoljske aktivnosti po novem štele tudi okoljske aktivnosti s področij varovanja vod in tal, transporta, zbiranja, pakiranja, skladiščenja, trženja.

Državne pomoči za krompir se bodo lahko izplačevale še naslednja štiri leta. Reforma tudi ukinja izvozne spodbude in predvideva dodatne spodbude za promocijo porabe sadja in zelenjave s poudarkom na mladih.