Albina Klemenčič je februarja praznovala stoprvi rojstni dan. Zadaj stojijo (z leve): Jože, Danica, Brigita in Franci. / Foto: osebni arhiv

Najstarejša Žirovka

Albina Klemenčič je 19. februarja 2020 dopolnila sto eno leto. Tako je Albina najstarejša Žirovka, ki pa od oktobra 2018 živi v Domu starejših občanov na Novih Fužinah v Ljubljani.

Zaradi starosti in oslabelosti so se otroci skupaj z Albino odločili, da bo zanjo najboljša oskrba v domu. Ker hčerki Danica in Brigita živita v Ljubljani, so izbrali omenjeni dom. »Po letu in pol bivanja v domu se je gospa Albina že kar privadila in je zadovoljna,« nam je povedala Anica Kumer, ki Albino pozna preko projekta Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Žiri, saj je že nekaj let njegova koordinatorka. Organizirala je tudi simpatičen rojstnodnevni obisk pri najstarejši Žirovki v domu na Novih Fužinah.

Za stoprvi rojstni dan so Albino obiskali vsi štirje otroci in predstavniki iz Žirov. Albina se je na to še prav posebej pripravila in poskrbela, da je obiskovalce pričakala tudi z urejeno pričesko. Zelo se je razveselila obiska župana Janeza Žaklja, saj ga kot svojega žirovskega soseda dobro pozna. Župan ji je čestital v svojem imenu in v imenu občine ter ji zaželel veliko zdravja in dobrega počutja. Med gosti iz Žirov so bile tudi njena soseda Malči Vegelj ter predstavnici domačega društva upokojencev in Rdečega križa Snežana Seljak in Staša Levec. V domu so vse skupaj lepo sprejeli. Domači so pripravili tudi pogostitev za vse obiskovalce, popoldne pa še za oskrbovance doma, in tako je praznovanje rojstnega dne potekalo ob prijetnem druženju. Albinina dobra volja pozitivno vpliva na vse okoli nje.

Slavljenka se je rodila 19. februarja 1919 v Poljanski dolini, v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana v Karlovškem mlinu, kot se pri hiši reče po domače. Rodila se je v družini z 12 otroki, od tega je bilo sedem hčerk in pet sinov. Albina je bila peta po vrsti. Danes sta živi še samo slavljenka in sestra Malka, ki je stara 95 let.

»Življenje na majhni, zelo hriboviti kmetiji je bilo težko. Poleg osnovnih kmečkih del so se ukvarjali tudi z mlinarstvom, kot pove že hišno ime. Albina je že zelo mlada šla za varuško oziroma pestrno k večjim kmetom. Nekaj let po vojni se je poročila z Jako Klemenčičem, Anžkovim iz Kladja, in se preselila na njegov dom. Ker je bilo zemlje za preživetje premalo, se je mož s kolesom vozil v službo v Žiri, Albina pa je skrbela za dom in otroke: Franci leta 1948, Danica leto dni kasneje in Jože leta 1951. Potem sta z možem kupila staro hišo v Žireh, pri Paradižarju, kjer je bila še črna kuhinja, in se preselila v Žiri. Družina se je leta 1957 povečala še za enega člana: rodila se je še hčerka Brigita. Zaradi otrok, doma in vrta se Albina sprva ni zaposlila, pri 47 letih pa je dobila službo v Alpini. Hišo so obnavljali postopoma, zato dela ni zmanjkalo,« pripoveduje Kumrova.

Ko so otroci odrasli, so se poročili in si ustvarili svoje družine. Franci je šel v Kamnik, hčerki živita v Ljubljani, Jože pa se je po končanem šolanju in vojaščini vrnil v Žiri in tam tudi ostal.

Ko je na kulturni praznik leta 2000 Albini umrl mož, je ostala v hiši sama in je skrbela zase. Tri leta po moževi smrti jo je zadela kap, a si je kmalu opomogla. Še je živela sama v hiši, le da jo je sin z družino redno obiskoval. Iz šole so ji gospe nosile kosilo. Potem pa je padla in so jo odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Bila je tako slabotna, da so zdravniki menili, da sama ne more več skrbeti zase, in je šla v dom. Na začetku je imela domotožje, počasi pa se je vživela in dobro okrevala. Velika sreča je, da hčerki živita tako blizu doma. Danica jo obišče vsak dan v času kosila, da ji pomaga pri hranjenju, pa tudi Brigita jo obišče pogosto. Sin Franci tudi večkrat, oglasi pa se tudi Jože, a on manjkrat, ker živi v Žireh.

»Če se družina lepo razume, je to veliko bogastvo in je tudi starost lahko lepa. Gospa Albina se razveseli vsakega obiska, se rada pogovarja, čeprav slabše sliši. Na županovo vprašanje, kakšen je recept za tako visoko starost, je samo skomignila z rameni. Mogoče ni dobro slišala vprašanja,« zaključi Anica Kumer.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 22. april 2017 / 09:02

Modra luč za »prostovoljce«

Gasilec Nejc Štremfelj predlaga, da bi imeli prostovoljni gasilci na poti do zbirnega mesta za odhod na intervencijo pravico uporabiti modro luč in sireno. V SDS so pripravili predlog dopolnitve zakon...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...