Ločani radi praznujemo skupaj

Dogodki ob škofjeloškem občinskem prazniku se vrstijo že ves junij, živahno je na kulturnem, športnem, družabnem področju. Kako te praznične dni diha tisočletno mesto in kaj lahko meščani še pričakujejo do konca meseca, govori župan Igor Draksler.

Junija je Škofja Loka že tradicionalno praznična. Kaj ste novega pripravili letos?

»Za letošnji občinski praznik velja, da smo program pripravili s samimi domačimi izvajalci. To pomeni, da želimo pokazati, kaj vse znajo Ločani. Odločili smo se, da širši loški javnosti, ne le tistim, katerih otroci obiskujejo glasbeno šolo, predstavimo Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. Pričakujejo lahko prvovrsten kulturni dogodek, ker gre za trenutno najboljšo evropsko skupino na tem področju ustvarjanja in prav je, da jo sliši čim več naših občanov. Bogat spremljevalni program, ki se bo končal z nastopom Jana Plestenjaka, pa bo Ločanom tudi sicer ponudil pisano paleto različnih kulturnih prireditev, odlično zabavo in prijetno druženje, tako da bodo ob v teh prazničnih dneh lahko resnično uživali. Naša zavestna odločitev je bila tudi ta, da bo Venerina pot letos potekala teden dni prej. Predvsem zato, da celoten program ne bi bil preveč zgoščen; prireditve si namenoma sledijo druga drugi, tako da vsaka prireditev posebej pride kar najbolj do izraza. V okviru Venerine poti bomo letos že drugič »v živo« izpeljali srednjeveško poroko, kar nam lani zaradi objektivnih razlogov ni uspelo. Tu ne gre za igro, temveč za čisto pravo poroko, za kar glavna udeleženca resnično potrebujeta veliko poguma. V naslednjih letih pa bi bili zelo veseli, če bi se tudi kak loški par opogumil in se izpostavil za tak svečan dogodek.«

Na Venerini poti in pri srednjeveški poroki ima svojo vlogo tudi župan. Kakšno?

»Že prvo leto Venerine poti smo se dogovorili, da bomo prav ljudje iz lokalne politike za zgled, zato se župan in še vrsta drugih sodelavcev oblečemo v srednjeveška oblačila in odigramo svoje vloge. Kot župan ob tej priložnosti nastopam v vlogi mestnega glavarja. Zanjo se je treba kar malce potruditi, pripraviti in skoncentrirati, vendar se mi tako zdi tudi prav, saj pomeni spodbudo vsem tistim prostovoljcem, ki si ob tej posebni priložnosti vzamejo čas in se svojim someščanom in obiskovalcem v veselje vživijo v srednjeveške vloge. V Škofji Loki je prostovoljcev ravno dovolj za izvedbo Venerine poti. Veseli pa bi bili tudi novih sodelavcev in kdor bi v prihodnje želel pri tem sodelovati, ga že danes vabimo, da se pridruži kaki od prizadevnih loških skupin ali pa se oglasi enemu od organizatorjev, da ga usmerijo v praznični srednjeveški vrvež. Čim več nas je, lepša je prireditev, saj ravno ljudje dajejo pravi ton takšnemu dogodku.«

Kakšna pa je vaša vloga pri poroki?

»Glavar ima nalogo, da ob navzočnosti matičarja poroči srednjeveški par. Kot župan pa sem že sicer pooblaščen za sklepanje porok.«

Poroka poteka v starem jeziku. Kako ste se lotili tega izziva?

»Poroka poteka v nekdanjem srednjeveškem jeziku, nekakšni »trubarščini«, kar je za sodelujoče precej zahteven zalogaj. Treba je kar pozorno prisluhniti besedilu, a je jezik vendarle toliko moderniziran, da se ga tudi danes lahko razume.«

Venerini poti sledi še vrsta drugih dogodkov, v zadnjem tednu je tudi uradni občinski praznik.

»Res je. Ob občinskem prazniku v Škofji Loki pričakujemo tudi obiske tujih pobratenih mest, s klasičnim protokolom, v katerem bodo nekateri aktivno sodelovali na prireditvah, spet drugi bodo na njih le občinstvo. Tako denimo gostje iz češkega Tabora s svojimi srednjeveškimi plesalci sodelujejo prav na Venerini poti. V prazničnih dneh bo v Loki tudi veliko gostov iz Freisinga, tako srednješolske mladine kot tistih iz glasbene šole. Ob tem ugotavljam, da sodelovanje med ljudmi iz pobratenih mest poteka zelo dobro. Žal na naš praznik ne bo gostov iz Sovodnja ob Soči, ki ravno takrat kot Loka slavi svoj občinski praznik. Pride pa delegacija iz Medicine v Italiji, morda tudi gostje iz Srbije, skratka iz vseh tistih krajev zunaj Slovenije, s katerimi nas veže dolgoletno sodelovanje.«

Koliko denarja namenite iz občinskega proračuna prireditvam, kakršna je Venerina pot, koliko občinskim praznovanjem sploh?

»Lani smo za izvedbo Venerine poti porabili pet milijonov tolarjev, občinske prireditve v celoti pa so nas v vsem letu veljale 12 milijonov.«

Pa je rezultat vreden tega vložka?

»Menimo, da se vložek v Venerino pot vedno izplača že zaradi same promocije kraja. Tudi turističnemu gospodarstvu lahko s temi prireditvami veliko damo, vprašanje pa je, koliko ljudi se s takšnim turizmom sploh želi ukvarjati. Venerino pot zato kaže nadaljevati, saj predstavlja eno od nosilnih turističnih prireditev na Loškem, na katero se vsebinsko navezuje tudi vse drugo. Turistične kapacitete na Loškem s tem dodobra zapolnimo. Med Ločani sicer obstaja kritično razmišljanje, da po propadu hotela nimamo dovolj spalnih zmogljivosti, a v resnici jih je sedaj ravno toliko kot pred tem. Le manjše in prijetnejše so. Ljudje pa tega nekako ne želijo videti, čeprav je dejstvo, da je nekdanji betonski »silos« nadomestilo enako število postelj drugje. Upam, da se bo privatna pobuda Ločanov nadaljevala tudi v prihodnje, za ta namen lahko pridobijo tudi nepovratna evropska razvojna sredstva in vesel bi bil, če bi jih izkoristili v kar največji meri.«

V Škofjo Loko prihaja veliko turistov, tudi vsepovsod prisotni Japonci si ogledujejo loške znamenitosti. Turistom imate veliko pokazati, zaradi majhne gostinske ponudbe pa jim nimate veliko ponuditi. Kaj lahko storite zoper to?

»V Škofji Loki še vedno ostaja dejstvo, da je ponudnikov prenočitvenih kapacitet in gostinskih storitev premalo, da kljub vsem spodbudam, ki jih nudimo prek kreditov in državnih mehanizmov, ni ljudi, ki bi se želeli ukvarjali s temi dejavnostmi. Še v času večje brezposelnosti jih ni bilo, sedaj jih je še manj. Sicer pa v Škofjo Loko prihaja veliko enodnevnih gostov, pri katerih pa se je potrebno vprašati, ali v našem mestu pustijo dovolj denarja?

Kaj lahko občina stori za izboljšanje stanja na področju ponudbe?

»Občina za kaj takega nima praktično nobenih instrumentov, pri tem gre namreč za svobodno podjetniško pobudo. Zanimivo pa je, da če se kje pojavi kakšna konkurenca, se pojavi tudi ljubosumje. Mestni trg – Loški plac – je bil vedno mesto druženja in tu ne manjka samo en lokal, pač pa cela vrsta različnih lokalov. Če bi tu v večji meri razvijali kvalitetno gostinsko ponudbo, bi večja izbira pritegnila v mesto še precej več ljudi in le-to bi polneje zaživelo. Zanimive so tudi ugotovitve, do katerih pridejo ljudje, ki se v mestu denimo na novo ukvarjajo z oddajo sob. ''Zakaj tega nisem storil že predlanskem?'' se sprašujejo, saj imajo ves čas polno, tako da smo tudi na občini včasih v zadregi, ko želimo najeti sobe za tuje delegacije, ki so pri nas v gosteh. Kdor s to dejavnostjo enkrat začne, se ne more pritoževati, da nima obiska.«

Med dogodki ob občinskem prazniku načrtujete tudi odprtje obnovljenega odseka ceste Podlubnik–Klančar. Kdaj?

»Najprej kaže povedati, da smo v Škofji Loki v zadnjih letih na področju cestnega gospodarstva kar veliko naredili, glede na to, da je to ena največjih težav, ki pestijo občino. Slavnostno odprtje obnovljenega cestnega odseka regionalke je namenjeno temu, da celotni javnosti predstavimo novo pridobitev. Obnovljeni cestni odsek bomo odprli v četrtek, 28. junija, ob 15. uri. Vse tiste, ki so bili udeleženi pri obnovi ceste, lepo vabim, da se slovesnega dogodka udeležijo.«

Na odprtju pričakujete ministra za promet Janeza Božiča?

»Mislim, da se bo udeležil odprtja, sicer pa je tudi najbolj zaslužen za to, da so se stvari, ki zadevajo urejanje cest na Škofjeloškem, premaknile na bolje.«