Proslava bo komorna
Osrednja proslava dneva državnosti naj bi bila v Rojah. Ko bo sestreljena sova, bo naš tenorist zapel znamenito arijo iz Kekca, Sove ni več.
Jasno. Kdo drug, kot bratje iz naše redakcije, so na poti med Aleksandrom Zornom, proslav-mojstrom z Ministrstva za kulturo, in Janezom Janšo, predsednikom vlade, prestregli kurirja in iz njegove torbe sneli predvideni scenarij za letošnjo proslavo dneva državnosti. Po prvih informacijah naj bi osrednja proslava dneva državnosti potekala v Rojah. Celotna družina Strojan naj bi bila v tem času na stroške države poslana na podaljšan vikend na Mavricius ali na Kajmanske otoke. Destinacija še ni dokončna, ker se mama Elka še ni odločila, kam bi šla rajši.
Proslava naj bi se zgodila v ožjem krogu politikov, kulturnikov, športnikov in podjetnikov, ki jim pomlad nekaj pomeni. Gostje na proslavi, številčni limit je 112 oseb, naj bi 8 ur stali v krogu, v kritičnem trenutku ob osmi zvečer pa naj bi se iz helikopterja po vrvi v sredino kroga spustil slavnostni govornik Janez J. Oblečen bo v delovno uniformo navadnega vojaka. Ob robu je tu z rdečo zapisano SIMBOLIKA. Ne razumemo. A vi, navadni plebejci, tole razumete? Medtem ko bo Janez izvedel kratko plesno točko, se bo v ozadju slišala legendarna pesem Pankrtov Metka se ne more več žogat. V dnevni sobi Strojanovih se bo vseskozi predvajal film Janez v severni Triglavski steni, ki so ga maja z letošnjim proračunom filmskega sklada posneli v vladnih prostorih za fitness.
No, po končani koreografiji bo veliki govornik dejal: »Pokleknite na levo koleno. Naj vas žuli, desno pa naj bo sproščeno. Ponavljajte za menoj: Slovenec (Slovenka) sem. Kupujem v Mercatorju in se odzivam na prodajne akcije. Beseda NAŠ mi pomeni več kot lastno življenje. Pozdrav meni. Zmaga. Zmaga. Zmaga.« Potem Janez J. v zrak spusti sovo, vsi prisotni, še vedno zbrani v krogu, pa dvignejo puške in jo poskušajo sestreliti. Ko sova smrtno zadeta pade na tla, se na dvignjenem podestu pojavi Bedanec in zapoje znano arijo iz Kekca z naslovom Sove ni več (besedilo in melodija – Miran Rudan). Pripis: (pisava je Janezova) daj no Sandi, vključi mi v scenarij še tisto staro hrvaško Tri palme na otoku sreče. Aja, zanima me še, kdo bo imel čez pogostitev po proslavi?