Kresna zel zoper strelo in žalost

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je kresna cvetlica, saj začne cveteti prav okoli kresa oziroma praznika sv. Janeza, ki ga praznujemo 24. rožnika.

To dejstvo je naše domiselne in praktične prednike spodbudilo, da so tej zali zlato rumeni rožici nadeli ime po velikem svetniku, ki je krstil samega Jezusa. Sicer pa šentjanževka velja za najboljši rastlinski antidepresiv. Izboljša razpoloženje in prežene potrtost.

Čudežna rastlina

Svoj čas je bila ena najslavnejših zeli na svetu. Pripisovali so ji čudežno moč. Pozdravila je vse bolezni in pregnala vse čare in uroke, kar jih je. Na kresni večer, ko se začenja poletje in preti nevarnost hude ure, so jo pritrdili na okna, da ne bi strela treščila v hišo. Da je šentjanževa roža, šentjanžca, janževka, ivanovka, kri sv. Janeza, sv. Janeza roža, krčnica ali počist sveta roža, ni bilo dvoma. Iz njenih cvetov se je cedil rdeč sok, ki naj bi predstavljal Kristusovo kri. Ena izmed legend pa pove, da je šentjanževa roža nastala iz krvi sv. Janeza Krstnika, ko je bil le-ta obglavljen. Ljudje so z njeno pomočjo našli skrite zaklade in premagali vse ljubezenske težave.

Notranja uporaba v ljudskem zdravilstvu

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo šentjanževko pri boleznih žolčnika in jeter, nočnem tiščanju na vodo, močenju postelje pri otrocih, driski, vnetju črevesja, vročičnih obolenjih, histerijah, glavobolu, nespečnosti, bronhitisu, astmi, protinu in revmi in za boljše izločanje seča. Po čaju iz šentjanževke sežejo tudi pri vnetju in krčih maternice ter pri neredni menstruaciji. Dobro de doraščajoči mladini, ko jo začne buriti mladostna spolnost. Med našimi babicami je bila zelo priljubljena čajna mešanica za ženske stvari, ki je poleg šentjanževke vsebovala še belo omelo (Viscum albim) in pelin (Artemisia absinthium). S šentjanževim čajem zdravijo še gripo, oslabele živce, nervozno srce in slabokrvnost. Čaj pripravimo kot poparek iz ene do dveh žličk cvetov in skodelice kropa ter pustimo stati deset minut. Pijemo eno skodelico čaja zjutraj na tešče in eno zvečer pred spanjem. Čaj pijmo vsaj šest tednov, posebno v zimskih mesecih.

Šentjanževo olje

Šentjanževo olje je bilo in je še vedno prvovrstno zdravilo za sončne opekline, sveže krvaveče rane, poškodovane mišice, podplutbe, zmečkanine, bule, čire in otekline. Zelo ga čislajo tudi kot sredstvo za nego kože pri nečisti, razpokani, suhi in luskasti koži. Njega dni je moralo biti pri roki v sleherni hiši. Pripravimo ga iz svežih cvetov: 10 g svežih cvetov prelijemo s 100 ml olivnega olja. Steklenico dobro zapremo in postavimo na sončno mesto. Vsebino vsak dan dobro pretresemo. Po treh tednih, ko dobi olje lepo rdečo barvo, pripravek precedimo v temne stekleničke, ki jih dobro zapremo, in ga shranimo na hladnem. Zdaj imamo pri roki eno najboljših »arcnij«, ki bo ohranilo zdravilno moč celi dve leti. Uporabimo ga za masažo, za zdravljenje ran in kožnih težav. Če ga vtremo v kožo, je to zdravilo zoper revmo, protin, išias, lumbago. Če kanemo deset kapljic olja na pol žličke vode in ga pogoltnemo, bo zaleglo zoper vnetja, krče in bolečine v trebuhu.

Lajša depresije in težave menopavze

Že zelo dolgo so v ljudskem zdravilstvu uporabljali šentjanževko kot napitek proti potrtosti, žalosti, občutku tesnobnosti, nespečnosti in depresiji. V zadnjih letih so strokovnjaki s kliničnimi študijami potrdili njen pozitiven vpliv na depresije. Sprošča in dviga razpoloženje ter pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje, takrat, ko živčnost pripelje do zmanjšane zbranosti. Posebej se izkaže v obdobju menopavze, ko se pojavita razdražljivost in napetost. Lajša simptome hormonskih sprememb in pešanje vitalnosti. Priporočajo jo tudi pri potrtosti. Ker učinkuje počasi, je treba čaj ali šentjanževko v obliki dražejev ali v drugih sestavljenih pripravkih uživati vsaj mesec dni. Šentjanževka je koristna zel, a tisti, ki uživajo zdravila za srce in za preprečevanje strjevanja krvi ali tisti, ki se zdravijo z antidepresivi, naj se o njenem uživanju nujno posvetujejo z zdravnikom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 4. februar 2017 / 11:53

Enakost je naša skupna ideologija

Delova anketa je sredi januarja pokazala, da 72 odstotkov ljudi podpira izdatnejši dvig minimalne plače, 45 odstotkov celo na več kot 700 evrov neto. Teden dni kasneje je anketa istega čas...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.