Kresna zel zoper strelo in žalost

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je kresna cvetlica, saj začne cveteti prav okoli kresa oziroma praznika sv. Janeza, ki ga praznujemo 24. rožnika.

To dejstvo je naše domiselne in praktične prednike spodbudilo, da so tej zali zlato rumeni rožici nadeli ime po velikem svetniku, ki je krstil samega Jezusa. Sicer pa šentjanževka velja za najboljši rastlinski antidepresiv. Izboljša razpoloženje in prežene potrtost.

Čudežna rastlina

Svoj čas je bila ena najslavnejših zeli na svetu. Pripisovali so ji čudežno moč. Pozdravila je vse bolezni in pregnala vse čare in uroke, kar jih je. Na kresni večer, ko se začenja poletje in preti nevarnost hude ure, so jo pritrdili na okna, da ne bi strela treščila v hišo. Da je šentjanževa roža, šentjanžca, janževka, ivanovka, kri sv. Janeza, sv. Janeza roža, krčnica ali počist sveta roža, ni bilo dvoma. Iz njenih cvetov se je cedil rdeč sok, ki naj bi predstavljal Kristusovo kri. Ena izmed legend pa pove, da je šentjanževa roža nastala iz krvi sv. Janeza Krstnika, ko je bil le-ta obglavljen. Ljudje so z njeno pomočjo našli skrite zaklade in premagali vse ljubezenske težave.

Notranja uporaba v ljudskem zdravilstvu

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo šentjanževko pri boleznih žolčnika in jeter, nočnem tiščanju na vodo, močenju postelje pri otrocih, driski, vnetju črevesja, vročičnih obolenjih, histerijah, glavobolu, nespečnosti, bronhitisu, astmi, protinu in revmi in za boljše izločanje seča. Po čaju iz šentjanževke sežejo tudi pri vnetju in krčih maternice ter pri neredni menstruaciji. Dobro de doraščajoči mladini, ko jo začne buriti mladostna spolnost. Med našimi babicami je bila zelo priljubljena čajna mešanica za ženske stvari, ki je poleg šentjanževke vsebovala še belo omelo (Viscum albim) in pelin (Artemisia absinthium). S šentjanževim čajem zdravijo še gripo, oslabele živce, nervozno srce in slabokrvnost. Čaj pripravimo kot poparek iz ene do dveh žličk cvetov in skodelice kropa ter pustimo stati deset minut. Pijemo eno skodelico čaja zjutraj na tešče in eno zvečer pred spanjem. Čaj pijmo vsaj šest tednov, posebno v zimskih mesecih.

Šentjanževo olje

Šentjanževo olje je bilo in je še vedno prvovrstno zdravilo za sončne opekline, sveže krvaveče rane, poškodovane mišice, podplutbe, zmečkanine, bule, čire in otekline. Zelo ga čislajo tudi kot sredstvo za nego kože pri nečisti, razpokani, suhi in luskasti koži. Njega dni je moralo biti pri roki v sleherni hiši. Pripravimo ga iz svežih cvetov: 10 g svežih cvetov prelijemo s 100 ml olivnega olja. Steklenico dobro zapremo in postavimo na sončno mesto. Vsebino vsak dan dobro pretresemo. Po treh tednih, ko dobi olje lepo rdečo barvo, pripravek precedimo v temne stekleničke, ki jih dobro zapremo, in ga shranimo na hladnem. Zdaj imamo pri roki eno najboljših »arcnij«, ki bo ohranilo zdravilno moč celi dve leti. Uporabimo ga za masažo, za zdravljenje ran in kožnih težav. Če ga vtremo v kožo, je to zdravilo zoper revmo, protin, išias, lumbago. Če kanemo deset kapljic olja na pol žličke vode in ga pogoltnemo, bo zaleglo zoper vnetja, krče in bolečine v trebuhu.

Lajša depresije in težave menopavze

Že zelo dolgo so v ljudskem zdravilstvu uporabljali šentjanževko kot napitek proti potrtosti, žalosti, občutku tesnobnosti, nespečnosti in depresiji. V zadnjih letih so strokovnjaki s kliničnimi študijami potrdili njen pozitiven vpliv na depresije. Sprošča in dviga razpoloženje ter pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje, takrat, ko živčnost pripelje do zmanjšane zbranosti. Posebej se izkaže v obdobju menopavze, ko se pojavita razdražljivost in napetost. Lajša simptome hormonskih sprememb in pešanje vitalnosti. Priporočajo jo tudi pri potrtosti. Ker učinkuje počasi, je treba čaj ali šentjanževko v obliki dražejev ali v drugih sestavljenih pripravkih uživati vsaj mesec dni. Šentjanževka je koristna zel, a tisti, ki uživajo zdravila za srce in za preprečevanje strjevanja krvi ali tisti, ki se zdravijo z antidepresivi, naj se o njenem uživanju nujno posvetujejo z zdravnikom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / / 11:56

Suzukijeva junijska novica

Četrta generacija modela swift, ki jo poznamo že od leta 2005, je v Suzukijeve prodajne salone privabila že več kot 3,4 milijona kupcev, zato so se Japonci pred kratkim odločili za manjšo osvežitev...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 3. januar 2018 / 21:09

Vrtec velik proračunski zalogaj

Osnutek proračuna za leto 2018 so decembra obravnavali tudi občinski svetniki v Škofji Loki. Največja naložbena zalogaja vrtec in protipoplavna zaščita.

Tržič / sreda, 3. januar 2018 / 21:08

Spodbude za podjetništvo

Tržič – Tržiški občinski svetniki so z večino glasov na decembrski seji sprejeli osnutek Pravilnika o dodeljevanju spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v občini Tržič, ki bo v javni razpr...

Rekreacija / sreda, 3. januar 2018 / 21:07

Hvaležnost

Leto je naokoli, odkar sem začela pisati torkove podlistke v Gorenjskem glasu. Hvaležna sem gospe direktorici Mariji Volčjak za ponujeno možnost in novo izkušnjo. Hvaležna vam bralcem za pozitivne...

Razvedrilo / sreda, 3. januar 2018 / 18:15

Srečno 2018!

Zadnje dni starega leta se je na Gorenjskem v večjih in manjših kavarnah, restavracijah in gostilnah, brunaricah, pod šotori, v dvoranah, kulturnih domovih ogromno dogajalo. Ni manjkalo nastopov glasb...

Kronika / sreda, 3. januar 2018 / 18:11

Vlamljali tudi v izdihljajih leta

Kranj – Vlomilci, vsaj nekateri, se niso predali praznovanju novega leta. V soboto ponoči je tako neznani storilec nameraval vlomiti v gostinski lokal na Planini v Kranju, a so ga prepodili, v Žiga...