Kresna zel zoper strelo in žalost

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je kresna cvetlica, saj začne cveteti prav okoli kresa oziroma praznika sv. Janeza, ki ga praznujemo 24. rožnika.

To dejstvo je naše domiselne in praktične prednike spodbudilo, da so tej zali zlato rumeni rožici nadeli ime po velikem svetniku, ki je krstil samega Jezusa. Sicer pa šentjanževka velja za najboljši rastlinski antidepresiv. Izboljša razpoloženje in prežene potrtost.

Čudežna rastlina

Svoj čas je bila ena najslavnejših zeli na svetu. Pripisovali so ji čudežno moč. Pozdravila je vse bolezni in pregnala vse čare in uroke, kar jih je. Na kresni večer, ko se začenja poletje in preti nevarnost hude ure, so jo pritrdili na okna, da ne bi strela treščila v hišo. Da je šentjanževa roža, šentjanžca, janževka, ivanovka, kri sv. Janeza, sv. Janeza roža, krčnica ali počist sveta roža, ni bilo dvoma. Iz njenih cvetov se je cedil rdeč sok, ki naj bi predstavljal Kristusovo kri. Ena izmed legend pa pove, da je šentjanževa roža nastala iz krvi sv. Janeza Krstnika, ko je bil le-ta obglavljen. Ljudje so z njeno pomočjo našli skrite zaklade in premagali vse ljubezenske težave.

Notranja uporaba v ljudskem zdravilstvu

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo šentjanževko pri boleznih žolčnika in jeter, nočnem tiščanju na vodo, močenju postelje pri otrocih, driski, vnetju črevesja, vročičnih obolenjih, histerijah, glavobolu, nespečnosti, bronhitisu, astmi, protinu in revmi in za boljše izločanje seča. Po čaju iz šentjanževke sežejo tudi pri vnetju in krčih maternice ter pri neredni menstruaciji. Dobro de doraščajoči mladini, ko jo začne buriti mladostna spolnost. Med našimi babicami je bila zelo priljubljena čajna mešanica za ženske stvari, ki je poleg šentjanževke vsebovala še belo omelo (Viscum albim) in pelin (Artemisia absinthium). S šentjanževim čajem zdravijo še gripo, oslabele živce, nervozno srce in slabokrvnost. Čaj pripravimo kot poparek iz ene do dveh žličk cvetov in skodelice kropa ter pustimo stati deset minut. Pijemo eno skodelico čaja zjutraj na tešče in eno zvečer pred spanjem. Čaj pijmo vsaj šest tednov, posebno v zimskih mesecih.

Šentjanževo olje

Šentjanževo olje je bilo in je še vedno prvovrstno zdravilo za sončne opekline, sveže krvaveče rane, poškodovane mišice, podplutbe, zmečkanine, bule, čire in otekline. Zelo ga čislajo tudi kot sredstvo za nego kože pri nečisti, razpokani, suhi in luskasti koži. Njega dni je moralo biti pri roki v sleherni hiši. Pripravimo ga iz svežih cvetov: 10 g svežih cvetov prelijemo s 100 ml olivnega olja. Steklenico dobro zapremo in postavimo na sončno mesto. Vsebino vsak dan dobro pretresemo. Po treh tednih, ko dobi olje lepo rdečo barvo, pripravek precedimo v temne stekleničke, ki jih dobro zapremo, in ga shranimo na hladnem. Zdaj imamo pri roki eno najboljših »arcnij«, ki bo ohranilo zdravilno moč celi dve leti. Uporabimo ga za masažo, za zdravljenje ran in kožnih težav. Če ga vtremo v kožo, je to zdravilo zoper revmo, protin, išias, lumbago. Če kanemo deset kapljic olja na pol žličke vode in ga pogoltnemo, bo zaleglo zoper vnetja, krče in bolečine v trebuhu.

Lajša depresije in težave menopavze

Že zelo dolgo so v ljudskem zdravilstvu uporabljali šentjanževko kot napitek proti potrtosti, žalosti, občutku tesnobnosti, nespečnosti in depresiji. V zadnjih letih so strokovnjaki s kliničnimi študijami potrdili njen pozitiven vpliv na depresije. Sprošča in dviga razpoloženje ter pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje, takrat, ko živčnost pripelje do zmanjšane zbranosti. Posebej se izkaže v obdobju menopavze, ko se pojavita razdražljivost in napetost. Lajša simptome hormonskih sprememb in pešanje vitalnosti. Priporočajo jo tudi pri potrtosti. Ker učinkuje počasi, je treba čaj ali šentjanževko v obliki dražejev ali v drugih sestavljenih pripravkih uživati vsaj mesec dni. Šentjanževka je koristna zel, a tisti, ki uživajo zdravila za srce in za preprečevanje strjevanja krvi ali tisti, ki se zdravijo z antidepresivi, naj se o njenem uživanju nujno posvetujejo z zdravnikom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 1. oktober 2011 / 07:00

Želijo podporo navijačev

Naša vaterpolska reprezentanca se bo danes v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Kranju pomerila z reprezentanco Turčije, fantje pa si na pomembni tekmi želijo tudi glasne pod...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 13:25

Krivdo za požige zanika

Na kranjskem okrožnem sodišču so v ponedeljek opravili predobravnavni narok zoper 22-letnega Leščana Nejca Marklja, obtoženega dveh požigov in treh poškodovanj tujih stvari.

Razvedrilo / / 13:08

Gorazdova slaščičarna

Gorazd Potočnik, nekoč Kranjčan, danes živi v Dragočajni, v jutranjih urah deluje podobno kot raztreseni slikar. Dokler ne dobi prve kave, še ne ve, ali bo dan v nadaljevanju sončen ali rahlo meglen.

Mularija / / 13:01

Navdih čopiča ...

V Domu krajanov v Lomu pod Storžičem je potekala 22. otroška likovna kolonija. Mlade udeležence sta pritegnila druščina in vedoželjnost na likovnem področju.

Rekreacija / / 13:00

Atlet, ne body builder

V kranjskem centru funkcionalnih vadb X-gym so imeli teden odprtih vrat. Znanje iz vadb udeleženci koristno prenesejo v vsakdanje življenje, v vsakdanja opravila.

Zanimivosti / / 12:34

Hamburški moški (1. del)

Redki so, ki se odločijo, da bodo namesto za London, Istanbul, Pariz ali Barcelono kupili letalsko karto za Hamburg. Tokrat smo se našle svetlolaska, črnolaska in rdečelaska ter naredile točno to....