Nasveti za varno sončenje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 06:00

Ozonska plast, ki ščiti naš planet in življenje na njem, nas še ščiti pred energetsko najmočnejšimi ultravijoličnimi (UVC) žarki, prepušča pa UVB in UVA žarke, ki povzročajo sončne opekline in druge poškodbe kože. O tem, kako zmanjšati dejavnike tveganja ob izpostavljenosti soncu, smo se pogovarjali z Jasno Erznožnik, mag. farmacije iz Lekarne Kranj.

Kateri sončni žarki so nevarni za človeka?

»Sončevo sevanje sestavljajo žarki različnih valovnih dolžin. Ob izpostavljenosti soncu najprej čutimo toploto, to so infrardeči žarki, ki niso nevarni koži. Za kožo nevarni so ultravijolični (UV) žarki, ki povzročajo sončne opekline in druge poškodbe kože. UV žarke glede na valovno dolžino ločimo na UVA, UVB in UVC žarke. Ozonska plast, ki ščiti naš planet in življenje na njem, nas ščiti pred energetsko najmočnejšimi UVC žarki, prepušča pa UVA in UVB žarke. UVB žarki so najbolj nevarni za nastanek sončnih opeklin, UVA žarki pa so sicer manj nevarni za nastanek sončnih opeklin, a prodirajo globlje v kožo, kjer povzročajo poškodbe celic, poškodbe genskega materiala, hitrejše staranje kože in kožnega raka.«

Kar pa še ne pomeni, da se moramo skriti pred soncem.

»Sonce pozitivno učinkuje na telo, če se njegovim žarkom izpostavljamo z zdravo pametjo. Za tvorbo ustrezne količine vitamina D v organizmu zadostuje že petnajst minut zadrževanja na soncu na dan.«

Kakšne posledice povzroči pretirano izpostavljanje sončnim žarkom?

»Pretirano izpostavljanje lahko povzroči sončne opekline, rdečico, oteklino, bolečino, pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujših primerih tudi povišano temperaturo telesa. Te reakcije nastanejo približno trideset minut po sončenju, najmočneje pa so izražene šele po 12 do 24, ali celo 48 urah. Posledica so poškodbe kožnega tkiva, zaradi česar se v koži sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Znaki vnetja minejo v štirih do sedmih dneh, ko se uničene kožne celice začnejo luščiti in koža se obnovi. Pri dolgoletnem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom se koža ne uspe več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena. Govorimo o pospešenem staranju kože. Poleg tega UVB in UVA žarki lahko poškodujejo celični dedni material. Organizem ima sicer vzpostavljene zelo učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe, če pa je teh preveč, lahko poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka.«

Kako prepoznamo alergijo na sonce?

»Pri nekaterih ljudeh se ob stiku kože s soncem razvije močno srbeč kožni osip. Podobno kot pri sončnih opeklinah nimamo opravka s tipično opeklino, tudi alergija na sonce ni tipična alergija - reakcija organizma na alergen, pač pa gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, kasneje pa, ko se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni. Posebej smo pozorni na možne reakcije fotosenzibilizacije in fototoksičnosti pri sočasni uporabi nekaterih zdravil.«

Kako se zaščitimo pred škodljivi vplivi sončnega sevanja?

»Soncu se izogibamo med 10. in 14. uro. V senci je sonce manj močno, vendar se moramo zavedati, da se UV žarki v okolici odbijajo pod različnimi koti in nas zato lahko dosežejo tudi v senci. Nekaj žarkov lahko prodre tudi skozi drevesne krošnje. Pred sončnim sevanjem se zavarujemo tudi s primerno obleko, suha oblačila so boljša zaščita kot mokra, pri čemer suha obleka nudi zaščitni faktor približno štiri, mokra pa približno 50 odstotkov manj. Pokrivala so pomembna zaščita pred soncem in varujejo lase in kožo lasišča pred poškodbami z UV žarki, poleg tega pa pomagajo preprečevati pregrevanje organizma. Priporočamo tudi uporabo zaščitnih očal z UV filtri, ki absorbirajo UV žarke in preprečujejo njihovo prodiranje v oko. UVB žarki lahko povzročajo hude poškodbe (opekline roženice), medtem ko UVA žarki ob neustrezni zaščiti prodirajo v notranjost očesa in tam poškodujejo celice.«

Ob vsem naštetem farmacevti kot najpomembnejšo zaščito priporočate uporabo varovalnih pripravkov.

»Varovalni pripravki za sončenje so najpomembnejša zaščita pred posledicami prekomernega sončenja. Najbolj učinkoviti so pripravki, ki vsebujejo kombinacijo enih in drugih UV filtrov. Varovalni pripravki imajo glede na učinkovitost in koncentracijo UV filtrov različen UV faktor, ki nam pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Večji kot je ta faktor, manjši delež UV žarkov doseže našo kožo. Vendar pa to razmerje ni linearno. Tako zaščitni faktor 30 zmanjša sevanje na koži za 96,7 odstotka, zaščitni faktor 50 pa za 98 odstotkov. Ob tem je za dosego zaščitnega faktorja 50 potrebno v pripravek vgraditi veliko večje koncentracije UV filtrov, kar pomeni tudi večje tveganje za pojav neželenih učinkov, povezanih z njihovo uporabo (npr. alergije). Smiselnost uporabe pripravkov z zaščitnimi faktorji nad 30 je zato zelo vprašljiva. Z uporabo ustreznih varovalnih pripravkov lahko preprečimo kratkoročne posledice sončenja, kot so sončne opekline in preobčutljivostne reakcije, pa tudi dolgoročne posledice, kot sta prezgodnje staranje kože in kožni rak. Ustrezna zaščita kože je zlasti pomembna pri otrocih, katerih koža je tanjša in bolj občutljiva, kot koža odraslih. V vsakem primeru pa velja zlato pravilo, da je treba varovalne pripravke nanašati na čisto in suho kožo pol ure pred sončenjem in nato še večkrat čez dan (na 3 do 4 ure), predvsem pa po kopanju in če se močno znojimo.

Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in organske UV filtre predstavljajo večje tveganje za nastanek alergične reakcije. Dodatek vitaminov (vitamin C in vitamin E) lahko poveča učinkovitost izdelkov in njihovo obstojnost. Pripravki z neprimernimi maščobnimi sestavinami, ki na soncu in pri povišani temperaturi razpadejo ali zaprejo kožne pore, prav tako lahko povzročijo dodatne težave. Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa (zjutraj, opoldne; pozimi, poleti, itd.) in mesta (ob morju, v gorah, na snegu, itd.) sončenja, pa tudi individualnih posebnosti osebe. V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude alergije povzročajo tudi nekatera zdravila. Zato se je o izbiri primernega pripravka za sončenje najbolje posvetovati s strokovnjakom.«

So bolj primerni losijoni, gel ali mleko?

»Za tiste, ki ne marajo mazanja, je najprimernejši pripravek v razpršilu. Pogosto je to tudi lažji način zaščite pri otrocih. Najpogosteje se uporabljajo mleka ali losijoni, saj se zlahka razmažejo in vpijejo v kožo. Gel uporabljajo alergiki in mladi z mastno kožo, vedeti pa moramo, da se tovrstni pripravek hitreje od ostalih spere z vodo ali znojem, zato je nanos potrebno večkrat ponoviti. Kreme so namenjene predvsem suhim predelom, obrazu in dekolteju.«

Kako ravnati, če nas opeče sonce?

»Na opečeno kožo polagajte hladne mokre obkladke. Za lajšanje vnetja in bolečine so primerni nesteroidni analgetiki, antipiretiki in antirevmatiki. Pijte velike količine vode. Kožo lahko namažete s primernim emolientom z dodanimi antioksidanti (na primer vitamin E in C).

Verjetno moramo biti še posebej previdni, če otrok dobi sončne opekline.

»Otroška koža je tanjša in bolj občutljiva za poškodbe s sončnimi žarki, zlasti koža dojenčkov, ki ima še slabše razvit melanin. Zato se moramo zavedati, da lahko otrok dobi sončne opekline in druge poškodbe kože tudi na oblačen, hladen in temen dan. Če pride do opeklin, naj bo otrok v senci, dokler se opekline ne zacelijo. Vsakršna dodatna izpostavljenost soncu bo stanje le še poslabšala. Otroka okopajte v hladni (ne mrzli) kopeli ali pa nanašajte hladne obkladke na opekline, da boste s tem olajšali bolečine in zniževali vročino. Na opeklino nanesite gela aloe vera, ki hkrati lajša bolečine in pospeši celjenje opekline. Otroku dajte analgetik (acetaminofen ali ibuprofen, nikakor pa ne aspirin). Na opeklino nanesite vlažilno kremo. K zdravniku ga peljite, če ima telesno temperaturo nad 38, če opečena koža izgleda vneto, če mu gledanje v svetlobo povzroča težave. Takojšnjo zdravniško pomoč pa poiščite v primerih slabosti, bruhanja, omedlevanja, zmedenosti in diareje.«

Fototipi kože, ki jih ločimo glede na občutljivost kože na sončne žarke