Janez Drnovšek je odlikoval pakistanska pilota, ki sta rešila Tomaža Humarja. (Foto: Tina Dokl)

Odlikovanji za pogumna pilota

Predsednik države Janez Drnovšek je včeraj odlikoval pilota pakistanske vojske, ki sta leta 2005 rešila alpinista Tomaža Humarja z gore Nanga Parbat.

Ljubljana – Pilota pakistanske vojske Rašid Ulah Beg in Kalid Amir Rana sta 10. avgusta 2005 izpolnila ukaz predsednika Mušarafa, naj poletita s helikopterjem proti južni steni gore Nanga Parbat. Tam je na višini 6350 metrov čakal na rešitev slovenski alpinist Tomaž Humar, ki ga je slabo vreme ustavilo med prvenstvenim vzponom. S tveganim manevrom sta se pilota približala steni in zanihala vrv z utežjo, na katero se je pripel Tomaž. Prvo neposredno reševanje iz himalajske stene se je kljub zapletu končalo srečno, rešitelja pa sta podarila Tomažu nov rojstni dan. Za izjemno požrtvovalno dejanje pri reševanju ju je predsednik Republike Slovenije odlikoval z zlatim redom za zasluge.

»V veselje mi je, da sem podelil odlikovanje, ki je drugačno od drugih. Gre za nesebično dejanje, ko sta oba pilota tvegala življenje, da sta rešila Tomaža. S tem sta pokazala, da človeška solidarnost ne sme imeti meja,« je dejal ob včerajšnji podelitvi Janez Drnovšek. Ugotovil je, da je to dejanje postavilo poseben kamenček v odnose med Slovenijo in Pakistanom. Pilot Rašid Ulah Beg se je zahvalil predsedniku Drnovšku za veliko čast. Izrazil je zadovoljstvo, da je priznanje prejel od neutrudnega borca za človekove pravice. Boril se je tudi za pravico Tomaža Humarja do življenja, za kar so mu hvaležni. Sporočajo, da gredo lahko muslimani na samomorilske akcije tudi zaradi pomoči drugim.

»Lepo je, da se končuje velik del zgodbe iz Pakistana. Narejeno pa ni vse! Čakamo na pismo predsednika Mušarafa, da se lahko zalije temeljni kamen za otroško bolnišnico. Zanjo smo zbrali 26 tisoč evrov, zato bo zgrajena. Izredno vesel sem obiska gostov iz Pakistana, katerima bom pokazal lepote Slovenije in jima omogočil polet z ultralahkim letalom,« je izjavil Tomaž Humar po sprejemu v predsedniški palači, kjer so se zbrali ugledni gostje, sorodnika pilota Rašida in alpinistični prijatelji iz Slovenije in Hrvaške.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. februar 2013 / 07:00

Prostovoljci so naše srce

Rdeči križ Slovenije od maja leta 2009 vodi Franc Košir, po rodu Gorenjec, doma iz Mavčič. Dolgoletni direktor carinske uprave si je ob upokojitvi najprej zaželel brezskrbno jesen življenja, a kmalu s...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.