Komentar: Aparat za dobre živce

Ali verjamete uradnemu podatku, da samo petindvajset ljudi na leto na območju Upravne enote Kranj z več kot 79 tisoč prebivalci - skupaj še z občino Tržič - potrebuje fiksen zobni aparat? Jaz ne. Samo v soseski, v kateri živim, vem za dva otroka, ki potrebujeta zobni aparat na priporočilo zobozdravnika. Dejstvo je, da sta oba še vedno brez njega, pa naj bo fiksen ali snemljiv. Poleg tega so za to območje na voljo le trije ortodonti, ki delajo na Zobni polikliniki Kranj; dva imata koncesijo, tretji dela v mreži javnega zdravstva. Eden od njih bo zapustil to delovno mesto v Kranju samo zato, ker preprosto ne zmore več vsega dela! Si kar predstavljam slabo voljo staršev, ki jo stresajo na ortodonte, ker so pač prvi pri roki!

Naša bralka opisuje svojo izkušnjo: »Drugi torek v januarju sem v Zobni polikliniki Kranj čakala v zelo dolgi vrsti, da sem otroka vpisala k ortodontki, dr. Vagnerjevi. Bila sem na robu živčnega zloma. Junija je ponoven vpis. Če lahko karkoli storite, da se ukine tak način mučenja rednih plačnikov zdravstvenega zavarovanja, vam bo hvaležen marsikateri starš.« Žal bo bralka verjetno izkusila tudi to, da se z vpisom prava odisejada šele začenja. Poznam otroka, ki ortodonta v Zobni polikliniki Kranj obiskuje že več let. Nekaj let je hodil samo na preglede in aparata ni dobil, ker še ni imel vseh stalnih zob. To je razumljivo. Zadnji pregled je bil letošnjo pomlad. Mlečnih zob ni bilo več, a glej ga zlomka, v tem času je začel veljati točkovnik, po katerem otroku ocenijo vsak krivo postavljen zob, potem pa kot na tekmi razglasijo doseženo število točk. Če otrokovi krivi zobje ne dosežejo vsaj skupne ocene petnajst, ostane s figo v žepu. Ravno to se je zgodilo, saj mu je zmanjkala ena točka. Zaradi tega bo na vrsti, če sploh bo, čez približno sedem let. Takrat bo star dvajset let. Ampak stroka je pred leti rekla, da ta otrok potrebuje aparat!

Prav je, da imajo pacienti s težjimi poškodbami prednost. Po drugi strani je fino, če je nekdo zadovoljen s svojim nasmehom tudi v primeru, če ima dva ali tri malce krivo postavljene zobe, pa zaradi tega ne odbrzi k ortodontu. Točkovnik, pri katerem mi ne pride na pamet nič pozitivnega, premalo ortodontov, neurejeno naročanje pacientov, dolgo čakanje na zobni aparat, ko si že v vrsti, pa so v urejeni državi, milo rečeno, hecni. Ko sem vprašala zasebnega ortodonta, kdaj bi vzel otroka v obravnavo, mi je odgovoril, če ne takoj, pa vsaj hitro. Ja, denar lahko kupi tudi čas. Žalostno, kajne?