Nič dodano, nič odvzeto

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 15. junij 2007 / 06:00

V Sloveniji je v ekološko kmetovanje vključenih le 2,4 odstotka kmetij in 4,4 odstotka kmetijskih zemljišč.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je junija začelo s kampanjo za ekološko pridelano hrano Nič dodano, nič odvzeto!, s katero želi potrošnike seznaniti s kakovostjo kmetijskih pridelkov in živil, ki so pridelani oz. predelani po naravnih postopkih, brez uporabe mineralnih gnojil, nevarnih kemičnih aditivov in gensko spremenjenih rastlin, z omejeno uporabo veterinarskih medicinskih izdelkov, z uporabo naravnih postopkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela, brez nepotrebnega trpljenja in mučenja živali ... Tovrstni pridelki in izdelki morajo imeti uradno označbo »ekološki«, lahko pa so označeni še z zasebnimi blagovnimi znamkami (Biodar, Demeter) ali z uradnim znakom Evropske unije za ekološko kmetijstvo.

Cilj: 15 odstotkov ekoloških kmetij

V Sloveniji se je ekološko kmetovanje po predpisanih pravilih in z nadzorom začelo leta 1998, danes je v ekološko kontrolo vključenih 1.876 kmetij ali približno 2,4 odstotka vseh, skupno pa ekološko obdelujejo 26.831 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 4,4 odstotka vseh zemljišč. Med kmetijami, vključenimi v ekološko kontrolo, jih je 1.393 končalo dveletno obdobje preusmeritve in so torej že pridobile ekološki certifikat. Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva, ki ga je vlada sprejela ob koncu predlanskega leta, predvideva, da bi leta 2015 imeli v Sloveniji 15 odstotkov ekoloških kmetij, petino vseh zemljišč v ekološki pridelavi, desetino ekoloških živil slovenskega porekla v prodani količini hrane in trikrat večje število ekoloških turističnih kmetij. Čeprav so plačila za ekološko kmetovanje višja od ostalih, tudi največji optimisti dvomijo, da bo Slovenija tak načrt lahko izpolnila.

Višja plačila, več točk pri vlogah

In kolikšna so letošnja plačila? Ekološki kmetje so do izpolnitve petletne pogodbene obveznosti lahko ostali v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu (Skop), lahko pa so se v okviru novega programa razvoja podeželja vključili v Kmetijsko okoljski program (Kop), ki pa prinaša za razliko od Skopa precej višja plačila. Za njive oz.poljščine znaša plačilo 298 evrov na hektar, za travinje 228 evrov, za pridelovanje vrtnin na prostem 551 evrov in v zavarovanih prostorih 488 evrov, za sadovnjake 555 evrov in za travniške visokodebelne sadovnjake 238 evrov na hektar. Ekološki kmetje bodo v okviru novega programa razvoja podeželja v prednosti pri podporah za posodabljanje kmetij, večje možnosti pa bodo imeli tudi za nekatere druge podpore, saj bodo na podlagi razpisov pri ocenjevanju vloge dobili večje število točk.