Kaj so vam mediji zamolčali v enem samem tednu

Besedilo: Objave Mestne občine Kranj
četrtek, 14. junij 2007 / 06:00

"Več o uredniški politiki medijev kot to, o čem in kako poročajo, pove tisto, kar zamolčijo." Prof. politologije na FDV, dr. Bogomil Ferfila

V modernem svetu velja načelo, da »če ni na televiziji, se ni zgodilo«. Slovenija je na medijskem področju res nekaj posebnega. Namesto poročanja o dogodkih, o katerih poročajo celo največje svetovne agencije, se v osrednjih medijih v Sloveniji pol leta kot najpomembnejšo vest vsak dan(!) vsiljuje družino Strojan, naslednje dva pa to, da je nekdo z nepazljivim transportom poškodoval operacijske mize in je iz njih izteklo nekaj olja. Najhuje pri tem pa je, da se takšno stanje mnogim sploh ne zdi nič posebnega, saj ne vedo, da takšnega načina politične agitacije (odveč je poudarjati, da izključno v korist tranzicijske levice) v resnih tujih medijih preprosto ne poznajo. Še več: osebno obračunavanje in žalitve v katerikoli rubriki so kaznivo dejanje. V Sloveniji pa si največji tednik (Nedeljski, da ne bo pomote) lahko privošči celo to, da je za osebno obračunavanje s članom SDS uporabil kar metodo (prepis letaka) iz protižidovske propagande nacistične Nemčije: »da se bo moral za svoj obstoj še opravičiti«. Toda še bolj zavržena metoda medijske manipulacije je sistematično zamolčevanje vsebin. Govorimo seveda o osrednjih medijih, saj mnogi lokalni s svojim etičnim ravnanjem medijski prostor odpirajo, za kar jim gre vse priznanje. In poglejmo si nekaj primerov, kaj so Vam osrednji mediji zamolčali v enem samem tednu dni:

Kultura: Odprtje razstave o Giottu v Narodni galeriji

V Narodni galeriji v Ljubljani je bil konec maja izjemen dogodek s področja kulture. Otvoritvene slovesnosti ob odprtju razstave o Giottu di Bondone se je udeležilo kar okoli tisoč najuglednejših slovenskih kulturnih ustvarjalcev, članov diplomatskega zbora, predstavnikov italijanske vlade ter vrsta ministrov in poslancev. Izjemnost te razstave najbolje opiše dejstvo, da so nekatere umetnine sploh prvič razstavljene zunaj meja Italije. Razstavo je kot svečani govornik na otvoritveni slovesnosti odprl predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport mag. Branko Grims, sicer gorenjski poslanec SDS. O razstavi sta poročala samo dva medija, o odprtju nihče. Če kdo misli, da je to normalno, naj našteje eno samo enakovredno razstavo v prejšnjih mandatih, pri kateri se je otvoritev kratko malo zamolčalo (še iz kakšne otvoritve v K4 se objavi foto reportaža in TV prispevek, tu pa govorimo o Giottu in Narodni galeriji …).

Svetovna politika: Ruska hvalnica Stalinu na vrhu parlamentarne skupščine zveze NATO

Na portugalski Madeiri je zadnji konec tedna v maju potekal politični vrh parlamentarne skupščine zveze NATO. Iz Slovenije se je srečanja udeležila tričlanska delegacija, ki jo v tem mandatu vodi mag. Branko Grims (poleg njega sta bila v delegaciji še Anton Anderlič in Milan Petek, oba LDS). Kot partner je bila vabljena tudi Rusija in predstavnik delegacije iz ruskega parlamenta je že povsem na začetku poskrbel za zgodovinski nastop. Potegnil je vzporednico med »velikima ruskima državnikoma Putinom in Stalinom« ter nato zatrdil, da »Stalin ni bil noben diktator, da je bil demokrat, ki se je boril na pravi strani proti nacizmu in fašizmu« ter na koncu gromoglasno pribil, da »ne bodo dovolili, da bi zgodovino pisali na novo«. Tole pa zveni nekam znano, mar ne …?! Zgodovinskost tega nastopa je mogoče razumeti le v luči dejstva, da je bil NATO ustanovljen kot obramba demokratičnega sveta pred komunističnim totalitarizmom, ki ga je tedaj še poosebljal Stalin. O dogodku so zato poročale celo nekatere največje svetovne agencije in mediji, v Sloveniji pa prav nihče, čeprav so bili podrobno obveščeni tudi preko STA.

Domača politika: Svet MO Kranj s sklepom ugotovil, da je predsednik NO MO Kranj iz vrst (Pahorjeve) SD očitno kršil zakon

Svet Mestne občine Kranj je na seji obravnaval položaj in ravnanje predsednika Nadzornega odbora mestne občine Kranj mag. Štefana Kadoiča, ki ga je na ta položaj predlagala (Pahorjeva) SD. V razpravi se je nedvoumno izkazalo, da je dalj časa grobo kršil zakon o lokalni samoupravi, saj je hkrati opravljal po zakonu nezdružljivi funkciji člana sveta krajevne skupnosti in predsednika nadzornega odbora. Izkazalo pa se je še vrsta očitnih kršitev zakonov, Statuta mestne občine Kranj in drugih predpisov. Tako bi se moral izločiti iz postopka v primeru obravnave revizije financiranja prizidka k zdravstvenemu domu, saj je bil g. Štefan Kadoič kot podžupan ne le zadolžen za ta projekt, ampak je celo njegov podpis (namesto županovega) na nekaterih ključnih dokumentih. Toda g. Kadoič ne le da se ni izločil, kar bi bil po zakonu in lastnem poslovniku izrecno dolžan storiti, ampak je prav s svojim glasom omogočil sprejetje ugotovitve, da je bilo »vse v redu«. Zakonitost in verodostojnost, da bi se kamen razjokal! Že ob imenovanju nadzornega odbora je bila SD opozorjena na neprimernost njihovega kandidata in zaprošena, naj predlaga drugo osebo, pri kateri ne bo moglo priti do opisanega konflikta interesov. Mimogrede: SDS pa je že tedaj posebej poudarila, da se povsem strinja z načelom, da to mesto pripada Pahorjevi SD kot največji opozicijski stranki, zato so nasprotni namigi, ki so jih dajali člani SD (primer je članek svetnika SD g. Ravnikarja v prejšnji Kranjčanki) čisto navadno zamegljevanje in sprenevedanje. Toda SD se je ves čas obnašala, kot da ji je za zakone figo mar, kot da je še vedno tista »avantgarda« izpred dveh desetletij. Namesto, da bi Kranju v korist predlagala bolj verodostojnega kandidata, je g. Kadoiča branila na vse načine in to skrajno agresivno, tudi z žalitvami tistih, ki so razgalili nezakonitost ravnanja njihovega predsednika nadzornega odbora. Celo po sprejetju sklepa mestnega sveta, da je bil kršen zakon - na osnovi katerega bi SD ravnala razumno in Kranju v korist samo tako, da bi nemudoma predlagala novega člana in predsednika nadzornega odbora - išče velik del kranjske politike le načine, da bi Kadoič kar ostal na dosedanji funkciji. To pa bi v praksi pomenilo, da ima Mestna občina Kranj povsem neverodostojnega predsednika nadzornega odbora in zato dvomljiv oziroma nikakršen nadzor nad porabo denarja davkoplačevalcev. Očitno je to tihi cilj SD in najbrž še koga, ki mu dober nadzor ni v interesu, in vsa zadeva pridobiva prav zaradi agresivnega vztrajanja nekaterih svetnikov Pahorjeve SD celo že elemente za sum koruptivnega ravnanja. Zanimivo bo opazovati Kosovo komisijo, če bo kaj reagirala na ta primer?

Sklep

Zadnji teden v mesecu maju 2007 je bil po svetu in doma bogat z dogodki, ki so imeli take dimenzije, da bi imeli slovenski državljani vso pravico o njih kaj izvedeti. Toda »nekdo« se je odločil, da se o njih ne poroča. Očitno je za del osrednjih medijev od spoštovanja profesionalnih načel ter etičnega kodeksa novinarjev mnogo važnejše ustvarjanje negativnega vzdušja. Vse silno govoričenje o tem, kako »vlada obvladuje medije«, se v luči zamolčanih dejstev izkaže kot velika, vsakomur očitna laž. Edina sprememba v medijih je v tem, da so tranzicijski levičarji izgubili del monopola na interpretacijo dogajanja, saj so poprej prav vsak dogodek v praksi komentirali le oni sami. Toda očitno je še vedno za velik del medijev tabu tema razgaliti dejstvo, da se v posameznih primerih, kot je kranjski, Pahorjeva SD še vedno obnaša kot avantgarda, kot da lahko krši zakone in sama sodi o sebi (neizločitev predsednika nadzornega odbora je kršitev načela Rimskega prava »Nemi iudex in causa sua« - nihče ne more razsojati v zadevi, v katero je sam vpleten). Prav tako je očitno tabu tema pisati o ruskem zagovarjanju Stalina na sestanku političnega vrha uveze NATO in najbrž ni težko uganiti, da zato, ker bi nekdo med besedami ruskih predstavnikov pri zagovarjanju Stalina in slovenskih tranzicijskih levičarjev o tem, da »ne bodo dovolili, da bi se zgodovina pisala na novo« potegnil neprijetne vzporednice. Zakaj pa se ni poročalo z otvoritve razstave o Giottu pa lahko le ugibamo. Gre zato, da se ne bi povedalo, kdo je bil slavnostni govornik in je odprl to odlično razstavo, ker bi ga potem težje zmerjali in medijsko diskreditirali? Gre za ideološko zaplankanost? Kdo ve. Zagotovo pa je res, da je zamolčati dogodke, o katerih poročajo nekateri največji svetovni mediji (NATO) oziroma osrednji mediji sosednjih držav (razstava o Giottu), pa se dogajajo na naših tleh, vsaj vprašljivo z vidika novinarske etike in profesionalnosti. Če dodamo še očitno ideološko (lastniško) pogojeno zamolčanje ugotovljene očitne kršitve zakonov s strani predstavnika tranzicijske levice, ima vse skupaj eno samo sporočilo: pri ocenjevanju stanja sedaj ne gre več le za kritičen odnos do tega, kar mediji sporočajo in je samoumeven sestavni del demokratične politične kulture. V slovenskih razmerah se bo očitno potrebno tudi vedno znova vprašati, kaj so nam inženirji človeških duš ta teden zamolčali. Ko bo naslednjič zopet prva novica, da se »z družino Strojan ni zgodilo nič posebnega«, tako kot je bilo to pred novim letom (ali kaj podobnega), se takoj vprašajte, kaj so vam ta dan pomembnega zamolčali in bi v primeru spoštovanja ustave ter novinarske etike moralo biti predstavljeno v tistem medijskem prostoru, ki ga je tranzicijska levica znova zlorabila za negativno politično propagando.