Brogovite

Ko potujemo po naši lepi deželici, se nam marsikje ustavi pogled na lepih kotičkih slovenskih vrtov. Bodisi zaradi domiselne urejenosti ali pa zaradi izvirnih zasaditev rož in drugega zelenja okrog hiše. Tale zasaditev danes na sliki predstavlja dobro idejo, kako ogradimo vrt s škarpo in jo zasadimo z brogovito. Celo poletje je lepo zeleno, v spomladanskih mesecih pa je vsa v belem cvetju, ki jih obiskujejo številne čebele.

Grm spada v družino kovačnikov, razširjenih je več kot sto sort. Nekatere vrste so listopadne, druge zimzelene. Cvetovi so različnih oblik, večinoma bele barve. Nekatere sorte rastejo samo v sredozemskih krajih na prostem, pri nas pa posajene v posode, ki jih prezimujemo v notranjih prostorih. Grmi cvetijo večinoma maja, zrastejo od enega do štirih metrov, nekatere sorte imajo v jeseni rdeče plodove. Pri nas vsi poznate znano staro sorto brogovite, ki jo z domačim imenom imenujemo snežena kepa. Ta sorta ponekod raste tudi kot samorasla po obronkih gozdov, vendar imamanjše cvetove, ko če jo gojimo v vrtu.

Sicer pa je junija v vrtu polno dela. Ker je zadnje dni padlo veliko dežja, zelo hitro raste plevel in ga je treba kar naprej odstranjevati, da ne zamori mladih rastlin okrog sebe. Odcvetelim rožam, kot so ostrožniki, volčji bobi, potonike, odstranimo odcvetele cvetove, prvi dve sorti bosta zaradi tega ob koncu poletja še enkrat zacveteli. Če sami vzgajate mačehe, bo ob koncu meseca že čas, da jih posejete, da bodo do jeseni zacvetele. Tudi okenske rastline ob vročih dneh skrbnozalivajte in poskrbite, da se vam ne pojavijo uši ali plesni. Ob deževnih dneh tudi pospešeno rasteta trava in živa meja, zato je tudi s košnjo in obrezovanjem več dela. Travo kosite na višino pet centimetrov, da se ob morebitnih sušnih dneh ne izsuši preveč travna ruša in bi jo morali kasneje zalivati. Pregledujte tudi večje trajnice ali grmovnice, da ne skrivajo polžev, letos jih je spet veliko in jih opazite šele, ko že objedo liste. Ob deževnih dneh pa lahko posadite še enoletnice, ki vam bodo cvetele do konca jeseni.

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 28. marec 2011 / 07:00

Ne želijo supermarketne kulture

Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec, je na 108. Glasovi preji predstavil novo knjigo Nafta in voda.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...