Komentar: Gospodarska prihodnost našega mesta

Besedilo: Sanela Trako - Nelly
ponedeljek, 11. junij 2007 / 06:00

Malo podjetništvo je v vseh razvitih gospodarstvih pomemben dejavnik razvoja. Njihov pomen se kaže na področju zaposlovanja, deležu v DBP (bruto družbenega produkta), opremljenosti in drugod. Zato razvite države z različnimi ukrepi spodbujajo oblikovanje malemu podjetništvu prijaznega okolja. Gospodarstveniki pravijo, da je bilo lani in letos veliko narejenega na področju obrti ter malih in srednjih podjetij, vendar je pred Slovenijo na področju spodbujanja razvoja podjetništva še kar nekaj izzivov, saj bodo obrt ter mala in srednja podjetja v prihodnosti temelj slovenskega gospodarstva, tako kot so povsod po svetu in še zlasti v Evropski uniji. Tudi Jesenice z optimističnim in spodbudnim pristopom Obrtne zbornice, Razvojne agencije RAGOR in z novim, bolj prijaznim pristopom bank postaja vse bolj podjetniško mesto, saj je visoka gospodarska rast našega mesta več kot očitna. Vse več podjetnikov na podlagi vizije in idej najde svojo tržno nišo, na podlagi katere se odloči za ustanovitev podjetja ali obrti.

V našem mestu si s sinergijo različnih inštitucij gospodarstveniki prizadevamo poenostaviti postopke ustanavljanja podjetij, prav tako pa tudi zmanjšati administrativne stroške. Mnenja smo, da je cena za ustanovitev podjetja previsoka. Uspelo nam je skrajšati čas za ustanovitev podjetja samostojnega podjetnika posameznika, ki se lahko ustanovi v enem dnevu na enem mestu. Želimo pa si, da bi se pospešile tudi druge pravne oblike za ustanovitev podjetij. S tem želimo olajšati vstop posameznikom v svet podjetništva. V EU je kar dvesto tisoč podjetij, katerih lastniki so predvsem dijaki in študentje. Tudi naše inštitucije, kot sta Ragor in Obrtna Zbornica Jesenice, organizirajo razne programe za razvoj podjetništva med mladimi, saj je njihov cilj, da bi mlade čim bolje seznanili z možnostmi, ki jih daje podjetništvo, kot tudi z vsemi nevarnostmi. Mladim želijo omogočiti pravilno ovrednotenje njihovih idej pri nastajanju oz. razmišljanju o ustanovitvi podjetij.

Menim, da so ideje mladih ter kreativnost izrednega pomena za razvoj podjetništva. Prepričana sem, da se bo podjetništvo mladih tudi v prihodnje še bolj razvijalo. Gospodarstveniki celo razmišljajo, da bi bilo izredno učinkovito, če bi v prihodnjih letih v osnovnih šolah uvedli izobraževanje za podjetništvo in približali podjetništvo tudi mlajši populaciji. Podjetniška kultura v Sloveniji še ni taka, kot bi si želeli. Podjetništvo še ni vrednota, tako kot v drugih deželah t. i. stare Evrope. Želimo si, da bi se to spremenilo, in poskušamo z raznimi informativnimi dejavnostmi spremeniti trenutno stanje. Za mala in srednje velika podjetja je izredno pomemben čim lažji dostop do informacij, trga in virov financiranja. Tudi v našem mestu vse več inštitucij poskuša priskrbeti podjetjem vse, kar potrebujejo, da si izboljšajo konkurenčnost. Tistim, ki jim postane naš regionalni trg premajhen, pa omogočajo širjenje na druge trge. Zanimiv je predvsem trg nekdanje Jugoslavije, kjer borzne hiše beležijo veliko rast indeksov, kar pomeni, da je gospodarstvo teh držav v izrednem vzponu.

Vstop malih in srednjih podjetij na tuje trge ni preprost. Poiskati je treba ustrezne partnerje in podobno - vse to zahteva čas in denar. Tu igra pomembno vlogo tudi bančni sektor, ki s svojim prijaznejšim pristopom, finančnim svetovanjem in skrbništvom nad podjetji razbremeni podjetnika in mu omogoči intenzivnejše delo za uresničitev ideje. Banke v svetu pomagajo podjetnikom pri uresničevanju ciljev s široko in pestro ponudbo produktov, med drugim tudi s pomočjo pri začetnem financiranju ob ustreznem zavarovanju. V našem mestu med drugim tudi velja tako kot v velemestih, da so za velika gospodarska podjetja mala podjetja izrednega pomena. Zanja lahko opravljajo določene storitve oziroma dela, ki so veliko bolj ekonomična, cenejša v malih podjetjih, kot da ostajajo proizvodnji, in sicer v programu velikih sistemov. Tako kot mala podjetja potrebujejo velika, tudi velika podjetja brez malih težko preživijo.

Pred leti, ko nas je profesor za podjetništvo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na predavanju vprašal, koliko izmed nas želi po končanem študiju ustanoviti samostojno podjetništvo, je roko dvignilo le nekaj študentov. Profesor je nato dejal, da bi v razvitih gospodarstvih bilo razmerje ravno obratno. Prepričana sem, da se v Sloveniji temu bližamo in da bo vedno več mladih že v času študija razvijalo idejo in vizijo za lastno podjetništvo. Tudi v kabinetu župana močno podpirajo tovrstno podjetništvo, zato v tem vidim prihodnost tudi našega mesta.