Ruard strašil po Stari Savi

Besedilo: Marko Mugerli
ponedeljek, 11. junij 2007 / 06:00

Na prireditvah ob mednarodnem dnevu muzejev se je zbralo kar okoli petsto udeležencev.

Ideja o oživitvi starih mestnih jeder se uresničuje tudi na Jesenicah. Z obnovo trga na Stari Savi smo dobili prostor za kulturne prireditve, ki bodo poživile utrip mesta. Prvi korak v to smer se je zgodil na mednarodni dan muzejev, ko je Gornjesavski muzej s številnimi nastopi razveselil in sprostil lepo število naših občanov. Po uvodnem govoru jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja in direktorice muzeja Irene Lačen Benedičič so zadonele fanfare in naznanile, da se predstava lahko začne. Iz Kasarne je stopil več kot sto let star Ruard in njemu na lastno presenečenje ni nikogar prestrašil, kvečjemu nasmejal. To je bilo smeha. Kljub temu ni prenehal strašiti. Poklical je po grajskega čarovnika, ki naj bi s svojimi coprnijami publiki dal vetra. A čarovniku se je zalomilo, namesto da bi pričaral zajca, so nastala jajca. Sedaj se je tudi Ruard vdal in se nasmejal. Da pa ne bi izpadel kot dvorni norec, je pokazal, da z njim le ne bo šale. Potegnil je meč in pozval svojega hlapca na dvoboj. Čeprav so minila stoletja, še ni pozabil, kako se vihti meč. Tako ga je sukal, da je vse onemelo. Ker pa pravi dvorjan ni samo tisti, ki se zna hrabro boriti, ampak tudi tisti, ki zna ogreti srce mlade lepotice, je Ruard pokazal svoj šarm še z gibanjem bokov. Ko se je bližala dvanajsta, je stari graščak pobegnil v Kasarno in se pogreznil nazaj v globoki spanec. Ko je izginil, se je zgodilo ljudstvo. Eni so zbijali korce, drugi so se šli »kozo piš«, tretji pa »fucanje«. Rajanja in hrupa je bilo že dovolj in jeseniški skavti so si zaželeli malce miru. Pobeg v naravo se jim ni posrečil in so morali svoje veščine prikazati kar sredi mesta.

Komaj so se umirile misli na zgodovino in divjino, so že oživeli spomini starih Jeseničanov na čase, ko so bili še mladi. Pripovedovale so se zgodbe preprostih ljudi, ki jih ne najdeš v nobeni zgodovinski čitanki, a so vseeno zelo zanimive. Za posameznika so zelo dragocene in nad vse pomembne. Čutiti je bilo, kot da so se jim povrnile moči in z nepredstavljivo naglico so pohiteli v Savske jame. Prehiteli so celo nekatere šolarje, ki so se po predstavitvi svojih razglednic v Kosovi graščini podali na pot. Po zanimivi predstavitvi slavne rudarske zgodovine tega kraja, ki jo je podala direktorica muzeja, je sledil še večer z gledališkim in filmskim igralcem Mihom Balohom.

Kot bi trenil se je nad Jesenice spustila noč in za nami je bi en res prekrasen dan. Bil je čudovit, zato ker je bil drugačen od drugih. Ljudje so lahko pozabili na svoje težave, rekli kakšno besedo z znanci in se z njimi poveselili. Na koncu je bil v nas preveval dober občutek, da je v mestu še več ljudi, ki podobno razmišljajo in čutijo potrebo po takšnem druženju in po podobnih kulturnih prireditvah.