Gašperji z novim zagonom

Gašperji so letos doživeli precej kadrovskih pretresov. Tako so jih trije člani zapustili, njihova mesta pa so zasedli 22-letni trobentar Klemen Kladnik iz Celja, 26-letni harmonikar Tomaž Hribar iz Preddvora in 31-letni kitarist Aljoša Černelč iz Brežic, ki se je dedičem glasbe bratov Avsenik pridružil pred kratkim. »Novi člani so odlični glasbeniki in so se hitro ujeli z nami. Vesel sem, da nas je občinstvo tako lepo sprejelo. Aktivni smo kot še nikoli doslej. Poleg nastopov nam v teh dneh ogromno časa vzame snemanje novega albuma, ki bo za nemško govoreče območje izšel poleti, v Sloveniji pa jeseni. Konec leta nameravamo ljubitelje naše glasbe razveseliti še z božično ploščo,« je napovedal vodja ansambla Robert Primožič.

Kaj kadrovske zamenjave pomenijo za sam ansambel?

»Zamenjave so danes nekaj povsem normalnega. Zadnja zasedba je delovala pet let, potem pa so se letos, v kratkem času, zgodile tri zamenjave, ki ne pomenijo nič slabega. Ravno obratno, nova zasedba nam je dala povsem nov zagon. Novi člani so dobri glasbeniki – Tomaž je vsesplošno razgledan harmonikar, spogleduje se tako s klasiko kot tudi z džezom, rockom in popom, obvlada skorajda vse Avsenikove skladbe in skladbe Gašperjev, s harmoniko pa je na odru spremljal celo Oliverja Dragojevića, Andreja Šifrerja in Slavka Ivančiča. Klemen si je od nekdaj želel profesionalno igrati pri ansamblu, kakršen so Gašperji, ob tem pa želi dokončati študij trobente. Kitarist Aljoša je zamenjal priznanega ljubitelja countryja Hervina Jakončiča, ki nam je za nekaj mesecev priskočil na pomoč. Da je bila odločitev zanj prava, se je pokazalo že na prvih nastopih. Novi člani so tudi zelo prijetne osebnosti, ki bi si jih vsak želel v svoji bližini. Če smo prej med prevozi na nastope po 15 ur molčali, pa sedaj nenehno govorimo. Odnosi med nami so super kljub starostnim razlikam. Sicer pa prvič, odkar je ansambel kvintet, kar štirje člani prihajamo iz Preddvora, od koder pravzaprav izviramo Gašperji. Mislim, da nam bo prihodnost prinesla veliko uspehov in notranjega zadovoljstva.«

Sicer pa verjetno ostajate zvesti vaši tradiciji ...

»Absolutno. Že 16, 17 let »držimo« tradicijo Avsenikove glasbe in jo poskušamo čim bolj kvalitetno izvajati. Sicer pa se je z aprilom znova začela tudi naša sezona pri Jožovcu v Begunjah, kjer igramo vsako drugo sredo. Čakajo nas nastopi doma in v tujini. Na leto jih imamo približno 130.«

Pot vas je že večkrat zanesla čez lužo. Vas bo tudi letos?

»V Ameriko gremo oktobra, in sicer za dva tedna. Čakajo nas Las Vegas, San Diego, Grand Canion, San Francisco … Obeta se nam super izlet, na katerega je že 110 prijavljenih. Z zborom iz Dresdna bomo imeli pet koncertov v nemških klubih v Ameriki. Z nami bo šlo še okoli sto Nemcev, tako da bo oktobra čez lužo »rajžala« skupina 200 ljudi. Naj ob tem dodam, da še pred tem, prihodnjo nedeljo, 17. junija, prijatelje Gašperjev čaka izlet na Primorsko v organizaciji našega Fan cluba. Gremo v Tomaj in pršutarno v Kobjeglavo, kjer se bo izlet zaključil z dobrim pršutom, kapljico in glasbo.«

Menda ob 30-letnici, ki jo boste praznovali prihodnje leto, pripravljate glasbeno komedijo ...

»Tako je. K sodelovanju smo povabili tudi Jožico Svete, Andreja Šifrerja in Braneta Likozarja. Premiera glasbene komedije z naslovom Kje je meja? bo predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, s tem pa bomo obeležili tudi 140-letnico prvega dramatičnega društva v Sloveniji. Porodila se je tudi ideja, da bi dvanajst skladb iz mjuzikla na glasbo Slavka in Vilka Avsenika luč sveta ugledalo na zgoščenki. Programske osvežitve, kakršna je glasbena komedija, nam predstavljajo poseben izziv. Zelo radi povezujemo tudi kulturo z domačo glasbo, tako kot smo to pred dvema letoma storili s koncerti s Slovenskim oktetom.«

Česa se po skoraj 30 letih delovanja najraje spominjate?

»Ustanovitelj ansambla Brane Tičar in basist Franci Tišler se rada spominjata sodelovanja z Mitom Trefaltom v Košnikovih gostilnah. Lepe spomine imajo tudi na začetke, ko so kot trio spremljali folklorno skupino Matije Valjavca Preddvor. Leta 1991 je nastal kvintet in takrat smo imeli prve kontakte s Slavkom Avsenikom. Zelo radi se spominjamo skupnih turnej. Njegov sin Gregor Avsenik se nam kdaj pa kdaj še pridruži kot gost. Priznam, da si glasbene harmonije, ki jo skupaj z njim ustvarjamo na odru, zelo želimo. Seveda ne smemo pozabiti niti na sodelovaje s Slavkom Avsenikom ml. Za vedno si bomo zapomnili nastope v Kanadi, Dubaju, New Yorku, Holandiji, Franciji, Vatikanu … Zagotovo ne bomo nikoli pozabili trikratnega igranja pred papežem Janezom Pavlom II; večkrat smo igrali tudi predsednikom. O tem bi lahko govoril ure in ure, to je le nekaj delčkov iz mozaika, polnega doživetij.«