Televizija namesto poučevanja

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 10. junij 2007 / 06:00

»Da si prvi na kraju dogodka in da ti drugim poročaš o tem, kaj se je zgodilo, se mi zdi najlepše pri novinarstvu. Vse izveš iz prve roke in ne obratno,« ugotavlja Urša Žgajnar, znan obraz Televizije Medvode. No, v zadnjem času je na tej televiziji precej manj aktivna, saj je marca uspešno opravila avdicijo za tretji program TV Slovenija. A ker tega programa še ni, je zdaj v ekipi, ki je v okviru redakcije Jutro prevzela jutranja poročila. »Tako zdaj pripravljam pa tudi vodim jutranja poročila ob sedmih, osmih in devetih. Za pripravo teh poročil smo se ekipa štirih novih novinarjev pripravljali slab mesec in se zelo intenzivno učili montaže, urejanja novic, uporabljanja Inewsa (program, ki ga uporablja režija), govora, nastopanja, prezence … Jutranja poročila tako zdaj pripravljamo v parih in do danes smo se že kar »zverzirali«. Kakšne naloge nas čakajo, ko bo končno štartal tretji program, pa še ne vem točno,« pravi 24-letna Urša iz Valburge pri Medvodah. In trema? »Vsa je vezana na tistih pet minut v živo pred kamero, haha. Takrat še vedno pošteno čutim adrenalin. No, v bistvu pa komaj čakam, da dobimo še kakšne druge naloge, da se bo še bolj dogajalo,« je razložila Urša.

Najbolj jo zanimajo politične in socialne teme ter teme, vezane na okolje. Enkrat je nastopila tudi v sobotni oddaji Vrtiljak, a je, kot pravi, delo v razvedrilnem programu ne zanima: »Sicer pa ta nastop niti ni omembe vreden, saj je bila moja vloga bolj podobna govorečemu statistu kot voditeljici. Povedati sem morala nekaj stavkov, predvsem pa se lepo smehljati in lepo izgledati.«

Urša je torej izkusila tako delo v manjših kot tudi večjih uredništvih. V čem pa je prednost oziroma slabost prvih in drugih? »V manjšem uredništvu, kot je TV Medvode, so stiki s sodelavci bolj prijateljski, vzdušje je bolj sproščeno in vedno je kdo pripravljen pomagati, če česa ne znaš ali ne veš. Pa tudi organizacija je boljša in vse poteka bistveno hitreje kot na nacionalki. Enako je s tehnologijo, saj se RTV ne more primerjati s TV Medvode, ki sedaj prehaja na povsem digitalno montažo. Na TV Slovenija pa še vedno večino dela poteka s tako imenovano beta-beta montažo (s kasetami), ki je precej bolj zamudna. Moram pa pohvaliti tudi nove sodelavce na RTV, predvsem svojo malo ekipo, s katero se res odlično razumemo,« je razmišljala.

Kot pravi, ji je novinarski poklic, zdaj ko ga že malo bolje pozna, vse bolj všeč, nekoliko pa obžaluje, da si je izbrala takšen študij: »Namesto novinarstva bi lahko študirala še kaj drugega, pa bi se vseeno lahko ukvarjala s tem poklicem.« Da bi bila novinarka, je Uršo prešinilo že v prvem letniku gimnazije. »Nato sem si premislila, ker se mi je zdelo življenje novinarja preveč kaotično in neurejeno. No, potem se tik pred maturo nisem spomnila nič boljšega, pa sem šla vseeno to študirat,« pravi danes.

Urša je poleg novinarstva študirala tudi nemščino. Na vprašanje, ali se čez deset let vidi na televiziji ali v razredu, je odgovorila: »Delo učiteljice nemščine sem izkusila v zadnjih dveh letih na jezikovni šoli v Kranju. Moram reči, da je to izredno naporno, zahtevno in res vsaka čast našim učiteljem, da to zmorejo vsak dan. V teh dveh letih sem prišla do zaključka, da je to izredno lepo delo, ki te bogato nagrajuje, a preprosto ni zame.«