Med sosedi 41

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 8. junij 2007 / 06:00

Številni Slovenci še poznajo povest Jakoba Sketa o Miklovi Zali, slovenskem dekletu iz Roža na Koroškem, ki so jo med enim od vpadov ugrabili Turki in odvlekli v ujetništvo. Zala naj bi se res rodila v Miklovi družini v Svatnah/Schlatten nad Šentjakobom/St. Jakob v Rožu. Sketovo povest je leta 1908 dramatiziral Jakob Špicar, krstna uprizoritev njegove igre pa je bila že februarja naslednje leto.

V regionalnem centru v Šentjakobu so v torek, 5. junija, odprli razstavo o Jakobu Špicarju, piscu igre o Miklovi Zali. Organizatorji razstave, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Regionalni center Št. Jakob, Slovensko prosvetno društvo Rož, Iniciativa Miklova Zala in Koroška knjižnica z Raven, so zapisali, da je Jakob Špicar »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike«. Razstava bo odprta do 24. junija ob sredah, četrtkih in petkih med 17.30 in 19.30. Njegovo življenje je povezano tudi s Slovenijo. Rodil se je 27. oktobra leta 1884 v Skočidolu v Zgornjem Rožu in se šolal v Beljaku in v Celovcu. Služboval je v občinskih in sodniških službah na Koroškem. Leta 1905 je v Podravljah na Koroškem ustanovil društvo Sloga in oživil tradicijo igranja ljudskih iger. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Leta 1905 in 1906 je delal v odvetniški pisarni v Radovljici, nato pa do leta 1932 na Jesenicah in v radovljiški posojilnici. V obeh krajih je vodil sokolski oder in pisal v koroški časopis Mir in druge napredne slovenske časopise. Leta 1941 se je z Gorenjskega v zadnjem trenutku umaknil pred Nemci v Ljubljano, kjer so ga leta 1942 Italijani zaprli in ga določili za izgnanstvo v Italijo, kar pa se na srečo zaradi njegove bolezni ni zgodilo. Umrl je 17. februarja leta 1970 v Ljubljani. Jakob Špicar je živel za slovensko kulturo. Leta 1909 se je poročil z vneto igralko in režiserko Šuštarčevo Marico, ki mu je stala ob strani pri njegovem gledališkem ustvarjanju. Leta 1908 je dramatiziral Sketovo Miklovo Zalo. Leta 1910 so na Jesenicah na njegovo pobudo ustanovili gledališko društvo in je bil od leta 1912 naprej njegov častni član. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požigu Narodnega doma v Trstu. V letih 1922-1937 so nekatere njegove igre izšle tudi v knjižni obliki: K luči, Spominska plošča, Martin Napuhek, Drabosnjak. Veliko Špicarjevega gradiva je ohranjenega v rokopisni obliki. Skupaj je napisal okrog 80 dramskih del, med katerimi jih je precej povezanih s Koroško.

V Vogrčah/Rinkenberg v Podjuni so v sredo, 6. junija, na prostem pred župniščem uprizorili dramo Plavž, ki jo je napisal Jeseničan Franc Klinar, vsebina pa popelje gledalce v čas rudarskega konflikta med Italijani in Slovenci na Jesenicah okrog leta 1850, ko je podjetni Italijan Locateli zavohal rudno bogastvo v teh krajih in nameraval poceni kupiti zemljo. Vogrško igro na prostem režira Franci Končan, v njej pa nastopa okrog 50 domačinov. Igro bodo ponovili danes, 8. junija, jutri, 9. junija, v petek, 15. junija, v nedeljo, 17. junija, in v nedeljo, 24. junija.