Brez čofotanja v potoku ni šlo

Besedilo: Ana Hartman
petek, 8. junij 2007 / 06:00

Spomine na otroška leta je obujal znan obraz medvoške televizije Nataša Predalič.

Otroška leta je Nataša Predalič preživela v Studenčicah – dopoldne pri stari mami, popoldne doma. Otroštvo je novinarki in voditeljici, ki je ponosna na to, da jo gledalci medvoške televizije lahko gledajo že enajsto leto, ostalo v zelo lepem spominu.

Česa se najbolj spominjate?

»Nabiranja borovnic in gob, pospravljanja sena in »vlačenja« vej za butare.«

Kaj ste se najraje igrali?

»S sosedi smo se šli največkrat skrivalnice v bližnjem gozdu, pa gumitvist je bil zelo popularen.«

Kaj ste si želeli postati kot otrok? Ste že prej takrat sanjali o delu na televiziji?

»Kot otrok sem mislila, da bom postala učiteljica ali prodajalka. Da bi delala na televiziji, sem prvič pomislila pri devetnajstih letih, ko sem iskala primerno počitniško delo in so novinarje na TV Medvode vabili z oglasom »Želite postati zvezda?«, ha, ha ...«

Se kakšnega dogodka iz otroštva še posebej spominjate?

»Iz osnovne šole do doma smo hodili peš in spotoma čofotali po potoku. Če je pripeljal kakšen avto, smo potem hitro stekli na cesto, da smo se peljali. Enkrat sem se povsem mokro zadnjico usedla v avto s snežno belimi prevlekami. Še danes mi je nerodno, ko se spomnim tistega madeža na sedežu.«

Ste radi hodili v šolo? Ste bili vzorna učenka?

»V osnovno šolo sem hodila zelo rada, ker se mi ni bilo treba učiti, pa sem bila kljub temu odličnjakinja. Zato je bila pa gimnazija toliko težja in potem fakulteta. Ampak se vse da, če se hoče.«

Katere predmete ste imeli radi in katerih ne?

»Sem bolj jezikosloven tip, tako da mi je šla najbolje angleščina, fiziko sem pa »dojela« šele v zadnjem letniku gimnazije.«

Se vam je kakšna šolska dogodivščina še posebej vtisnila v spomin?

»Ko smo šli na občinsko tekmovanje v angleščini, smo bili z Osnovne šole heroja Franca Bukovca Preska edini, ki smo namesto sendvičev dobili po pol velike čokolade. Da je dobra za možgane, je rekla tovarišica Bercetova. Še danes rada upoštevam njen nasvet.«

Kakšen otrok ste bili?

»Baje sem bila kar pridna. Mami kar ne more verjeti, kako se lahko otroci spremenijo, haha.«

Kaj najprej pomislite ob besedi otroštvo?

»Da je prehitro minilo.«

Bližajo se počitnice. Kako ste jih preživljali?

»Večji del pri stari mami, vsako poletje pa za deset dni z družino na morju, največkrat na Rabu, obvezno v Donitovi prikolici.«