Pesnik silnega navdušenja

"Najlaže pišem, ko sem neizmerno navdušen," pravi Peter Jeram iz Mošenj, ki je ob letošnjem krajevnem prazniku prejel priznanje za kulturno ustvarjalnost.

Mošnje - Vsakič, ko je v kraju večji praznik ali pomembnejši dogodek, prosijo Petra, da napiše pesem in da jo recitira. Za letošnji krajevni praznik, ki je bil le malo pred dnevom lipicancev, ki jih redijo tudi v bližnjem Globokem, je napisal pesem o lipicancih: »Beli lipicanec med elito konjske slave si izbranec, z lepo držo in postavo uživaš svetovno slavo. Rasteš iz temnine v belino, Lipico imaš za domovino …« Najraje piše ob velikih dogodkih, v valu navdušenja in vznesenosti. Prvi velik dogodek, ki je zaznamoval njegovo življenje, je bila druga svetovna vojna. Pri petih, šestih letih se je dobro zapomnil, kako so ga skupaj z domačimi in vaščani izgnali v taborišče na Bavarsko in kako so se maja 1945 vrnili na požgane domove v Mošnjah. Občutenja je prelil v stihe, v pesem Vračanje iz taborišča: »Mi pa gremo domov, mimo bombnih napadov in streljanja topov, preko porušenih mest in razdrtih cest … Mi pa gremo domov, da bomo polja obdelovali, sadili, sejali, domove obnovili, se svobode veselili …« Peter je štiri leta žgal opeko v Dvorski vasi, tudi na »cegu« je napisal kak stih, vsa ostala aktivna leta je preživel v begunjskem Elanu. Navdušen nad Elanovo smučko je zapisal: »V Madoni, Wengnu objemal te Križaj, saj druge puščal daleč je nazaj. A najlepša zate je Planica, saj tam letiš po zraku kakor ptica…« In ko se je Slovenija osamosvojila, ji je pesniško navdahnjen posvetil pesem. »Od Triglava do Jadrana, preko Dravskih polj, vije naša se zastava, tu je naš slovenski dom. Duh slovanski tu prebiva, lipa zeleni; tam po Brdih in goricah trta vince nam rodi …« Ko je mama Marija praznovala častitljivo starost, 104. rojstni dan, je Peter svoje misli prelil v pesem Stoletna mati: »Stoletna mati, stara mati, dolga leta so za vami, upognil se vam je stas, na glavi imate sivih las, utrujene so že roke, a še dobro teče vam srce … Kje dunajska je monarhija, beograjska kraljevina? Vse je že povozil čas, svoboden duh prišel med nas. Stoletna mati, prestopili ste stoletje, stopili v tretje tisočletje …« Skupaj s sestro skrbi za malo kmetijo, o domačiji je napisal tudi pesem. »Moja domačija v breg je pribita, na njej se vol in pa krava zredita …«

Peter je ponosen, da so njegove pesmi tudi v zbirki Pesniki Mošenj in okolice, da so se pesmi o slovenski osamosvojitvi otroci učili na pamet in da eno prepeva tudi kroparski zbor.