Imenitni trpotec

Ozkolistni oz. suličasti trpotec (Plantago lanceolata) je rastlinica, ki je je povsod dovolj in je že v davnini zaslovela kot najboljši ranocelniški pripomoček. Naši predniki so ga močno čislali in na veliko uporabljali zoper to in ono.

Ne preseneča torej podatek, da je bil ozkolistni trpotec njega dni na Slovenskem visoko na tretjem mestu največkrat uporabljenih zdravilnih zeli. Prehitela sta ga le slovita brin in pelin. Liste trpotca nabiramo od maja vse tja do septembra. Kar se da hitro jih posušimo na močnem prepihu v senci in pazimo, da ne počrnijo. Korenine, ki so prav tako imenitno zdravilo, pa kopljemo septembra in oktobra. Operemo jih in nato posušimo v senci. V Sloveniji poleg ozkolistnega, srečamo tudi veliki (Plantago maior) in srednji trpotec (Plantago media) z dlakavimi listi. Imata podobne zdravilne lastnosti kot prvi. Zdravilno moč velikega trpotca pa ponekod v ljudski medicini postavljajo celo nad ozkolistnega.

Ugledna zel pri Rimljanih in Slovencih

Kozja rebrca, ovčji jezik, žilnik, celec, špičasti trpotec, žebinec, žilnjak so nekatera izmed ljudskih imen za zel, ki na prvi pogled ne kaže silne moči, ki jo premore. Poveličevali so ga že Dioskurid, Plinij mlajši in Galen, ki so poznali njegove odlike pri celjenju ran, zaustavljanju krvavitev, lajšanju izkašljevanja, zdravljenju črevesja in zaprtju. V srednjem veku je trpotec užival tako velik ugled, da ga ni smel spregledati noben zdravnik ali ranocelnik, ki je kaj veljal. Naši padarji, ki so se spoznali na svoj posel, so med drugim zapisali: »S trpotčevim žonftam oči zmivaj kadar te peko, bo bolši! Zobe z njim ribaj, prežene bolečino. Ta ženft na vinu notri jemati, prežene naduho, sčisti pljuča, odpre jetra in ledice.« Še naše babice so trpotčeve liste polagale na rane, da so ublažile bolečine in ustavile krvavitve. Zlasti žanjicam je bil v veliko pomoč. S stolčenimi listi trpotca so zdravili tudi kurja očesa in ture. Zoper zobobol je pomagalo tudi žvečenje trpotčeve korenine. Simon Ašič je zapisal, da je trpotec po svojem učinkovanju podoben lapuhu. Deluje antibiotično, ker uničuje bakterije, zato se poškodbe hitro celijo.

Učinkovit trpotčev sirup

Trpotec blagodejno deluje na vse bolezni dihalnih organov, še zlasti na tiste, pri katerih je prisotno zasluzenje. Resnično učinkovit trpotčev sirup si lahko kupimo v lekarni, če imamo čas in veselje, pa ga lahko pripravimo tudi sami. V večjem loncu kakšne tri ure kuhajmo veliko trpotčevega listja s prgiščem brinovih jagod ali vejic (Juniperus communis). Nato goščo odstranimo, dodamo tekočini obilo sladkorja in kuhamo tri do sedem ur. Ta sok vlijemo v steklenice in spravimo v klet. Tak sirup zdrži le nekaj tednov, nato pripravimo novega.

Trpotčev poparek za trdno zdravje

Tudi trpotčev poparek izboljša izločanje sluzi in izkašljevanje ter pomirja suh in dražeč kašelj, ki navadno spremlja prehladna obolenja in vnetja dihal. Lajša tudi suh kašelj kadilcev. Uporabljamo ga pri katarjih zgornjih dihal, astmi, pljučnici, vnetju žrela in sluznice ustne votline. V ta namen si pripravimo poparek: dve žlički zrezane droge prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, odcedimo. Spijemo dve do tri, z medom oslajene, skodelice čaja na dan. Radi ga imajo tudi otročiči, saj ima prijeten vonj in okus. Trpotec odlično čisti kri, ledvice, mehur, pljuča in želodec, zato ga strokovnjaki svetujejo ljudem s slabotnimi pljuči, šibkim glasom, bledičnim, ki so polni lišajev in izpuščajev, večno pokašljujejo, so stalno hripavi in mršavi.

Čajna mešanica za pljuča

Zoper pljučne bolezni koristi čajna mešanica iz listov trpotca, koprivovih listov (Urtica dioica), pljučnika (Pulmonaria officinalis), lapuhovih listov (Tussilago farfara) in rmana (Achillea millefolium). Dve žlički mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati nekaj minut, odcedimo, pijemo dve do tri skodelice z medom sladkanega čaja na dan, po požirkih.