Vse večja zadolženost

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 29. maj 2007 / 06:00

Slovenski finančni sistem še naprej ostaja dokaj stabilen, vse bolj pa je izpostavljen tveganjem, ki izhajajo iz vse večje zadolženosti in uvajanja alternativnih oblik varčevanja.

Ljubljana – Svet Banke Slovenije je na seji v sredo sprejel poročilo o finančni stabilnosti, v petek so ga na novinarski konferenci predstavili tudi javnosti. Kot je povedal član sveta Božo Jašovič, ostaja slovenski finančni sistem dokaj stabilen. Medtem ko se je neposredno tveganje, povezano s spremembami deviznega tečaja in obresti, po uvedbi evra zmanjšalo, pa se dokaj hitro povečuje izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz vse večje zadolženosti prebivalstva in podjetij ter iz uvajanja novih finančnih instrumentov. Zadolženost prebivalstva (gospodinjstev) se zvišuje in znaša 26 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), kar je največ doslej, v primerjavi z državami iz evrskega območja pa je še vedno nizka, saj tam predstavlja v povprečju kar 58 odstotkov BDP-ja. Banka Slovenije pri tem opozarja zlasti na posojila, vezana na švicarski frank, ki imajo nižjo obrestno mero in so ob koncu lanskega leta predstavljala že petino vseh stanovanjskih posojil. Če bi prišlo do večjega razvrednotenja švicarskega franka v odnosu do evra, bi to lahko pomenilo precejšnje kreditno tveganje tudi za banke.

Največ vlagajo v delniške sklade

Gospodinjstva so vse bolj izpostavljena tudi tržnim tveganjem. Ker so bančne obresti dokaj nizke, se odločajo za alternativne oblike varčevanja, še zlasti za vlaganja v vzajemne sklade, ki so lani beležila kar 39-odstotno povečanje. Da so Slovenci pripravljeni precej tvegati, dokazuje to, da največ vlagajo v delniške vzajemne sklade, med njimi pa največ v sklade, ki vlagajo na balkanske trge. Takšno veliko tveganje je po mnenju Boža Jašoviča posledica tega, da so Slovenci še dokaj neizkušeni pri vlaganju v vzajemne sklade in da doslej pri nas še ni bilo recesije in večjega popravka cen vrednostnih papirjev navzdol, ki bi trajal dlje časa.

Povečala se je tudi zadolženost podjetij

Poleg gospodinjstev so se lani pospešeno zadolževala tudi podjetja, pri tem pa se je zadolženost najbolj povečala v gradbeništvu in trgovini. Z uvedbo evra se je povečalo zadolževanje pri domačih bankah. Če se bo gospodarska konjunktura nadaljevala, bodo podjetja lahko odplačevala posojila, morebitni zasuk pa bi se najprej pokazal pri sposobnosti odplačevanja posojil.