Zvesti Gorenjskemu glasu

Marijo Brodar je življenjska pot iz Dolenjske, kjer je rojena, s petnajstimi leti pripeljala najprej v Ljubljano, kjer se je nekaj let preživljala kot pestrna, ustalila pa se je v Kranju. Tu sta se po naključju srečali s starejšo sestro, ki je v Kranju živela s hčerko Vero in možem. Med vojno sta obe delali za partizane, zato je gestapo sestrino družino odpeljal v zapor v Begunje. Marija je vedela le to, da mora desetletno nečakinjo rešiti, in je naredila vse, da ji je to tudi uspelo. Ker so Verinega očeta ustrelili v Dragi, mamo pa poslali v Mauthausen, je sama skrbela zanjo do konca vojne, ko se je Verina mama hudo bolna vrnila iz taborišča.

Marija je zamenjala več služb: delala je kot natakarica, kot prikrojevalka v tovarni pletenin, po opravljenem trgovskem poslovodskem tečaju pa je do upokojitve delala v delikatesi. Rada je pletla in hodila na izlete z upokojenci, prepotovali so skoraj vso Evropo. Živi z Verino hčerko Ireno in njeno družino. Irena pravi, da je še vedno aktivna gospodinja, saj vse postori sama. Na Gorenjski glas je naročena od leta 1960 in ga vsi radi berejo. Marija najprej prebere naslove, križanko pa reši za zabavo. V soboto bo praznovala 90. rojstni dan. Tudi Gorenjski glas ji želi vse najboljše!