Glasba, delo in gore ...

Besedilo: Karmen Sluga
petek, 25. maj 2007 / 06:00

... to je oboževal dovški župnik, pisatelj in skladatelj Jakob Aljaž. 4. maja je minilo 80 let od njegove smrti.

»Aljaž mi je zlezel pod kožo,« mi pripoveduje sedanji dovški župnik France Urbanija, ki o Jakobu Aljažu prav gotovo ogromno ve. Aljaž je bil na Dovjem kar priljubljen, a kljub temu mu ni bilo vedno vse postlano z rožicami. Kot pravi Urbanija, »je iz njegovih zapisov razvidno, da je v Dolini doživel kar nekaj bridkih ur. Že kmalu po prihodu na Dovje ga krajani niso razumeli, ko je začel obnavljati cerkev in župnišče. Spraševali so ga: Je tega res treba? In Aljaž je takrat potožil, kako mu je bilo hudo, ko so za sklep obnovitvenih del pri cerkvi in župnišču ljudje raje šli na veselico kot k maši.«

Aljažu so na Dovje pošiljali tudi pomočnike, kaplane, ki so bili ponavadi bolj šibkega zdravja. Prav čist gorski zrak naj bi jih namreč okrepil. Aljaž je bil sicer krepak mož, a se je leta 1905 tudi sam srečal z boleznijo in prestal težko operacijo. O njem so veliko pohvalnih besed napisali župnik iz Trente Jože Abram, Janko Mlakar, Fran Saleški Finžgar … Urbanija zanimivo opiše tudi, kako sta s Finžgarjem prijateljevala zaradi glasbe. »Enkrat se je ob šumenju Peričnika Aljažu porodila nova melodija, slišal je nove note in jim takoj želel dodati besedilo. Zato je šel do Finžgarja, ki je bil kaplan na Jesenicah in ga je rotil, naj vendarle spiše kakšne lepe besede. Še tisti dan je nastala nova skladba.«

Jakob Aljaž se tudi ni mogel upreti veličini očaka Triglava, odpiral in popravljal pa je tudi številne planinske poti ter pisal planinske spise. Na vrhu Triglava je leta 1895 postavil stolp, ki simbolizira slovensko obvladovanje gorskega prostora. Takrat je zapisal: »Ta stolpič sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu 7. 8. 1895 v občo korist.« Kot pravi Urbanija, je stolp svetilnik Slovenstva, na katerega moramo biti ponosni in za katerega je že skrajni čas, da se prenehamo spraševati, čigav je. Urbanija poudarja, da ni pomembno, v kateri občini stoji in čigav je. Pomembno je, da je vseslovenski.

Zanimivo se številnih Aljaževih obletnic rojstva in smrti do današnjih dni v Sloveniji nismo pogosto spominjali. Vilko Mazi je leta 1977 ob 50-letnici Aljaževe smrti v Planinskem vestniku spisal »vsaj skromen šopek besed, ker se Aljaža nihče ni spomnil.« So se ga pa takrat spomnili Slovenci po svetu in izdali poseben koledar. Ob letošnji 80-letnici pa je bilo drugače. V kulturnem domu na Dovjem je potekala slavnostna akademija s Slovenskim oktetom. Na Dovjem so imeli tudi zahvalno sveto mašo, pri kateri so peli bratje Zupan. Kot je poudaril Urbanija, pa ga veseli, da tudi domači zbor Triglavski zvonovi prepeva Aljaževe pesmi. Da Aljaž ne bi bil prehitro pozabljen, sta poskrbeli tudi njegovi domači občini. Občina Medvode, v kateri se je rodil, je dan njegovega rojstva – 6. julij – razglasila za praznik. Kranjskogorska občina, v kateri je služboval, pa ima občinski praznik 7. avgusta – na datum, ko je Aljaž na Triglavu postavil stolp.