Čista dvajsetica za jogurt

Ekološka kmetica Irena Vrhunc iz Podblice je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela čisto dvajsetico za sadni jogurt. V četrtek so jo obiskali člani kranjske komisije za kmetijstvo.

Podblica – Člani komisije za kmetijstvo kranjske mestne občine Jože Lombar, Lojze Ješe, Franc Rozman in Janez Tavčar ter njen predsednik, podžupan in poslanec državnega zbora Bojan Homan so v četrtek obiskali ekološko kmetijo Vrhunc v Podblici, ki je ena od sedmih ekoloških kmetij v občini. Gospodarica Irena jim je najprej predstavila kmetijo ter probleme ekološkega kmetovanja, nato pa so si skupaj ogledali še hlev, bližnji pašnik in strmi travnik. Kot je povedala, kmetija obsega pet hektarjev kmetijskih zemljišč in 38 hektarjev gozda. Redijo sedem govedi, dva prašiča in petindvajset kur. V strmini je še veliko ročnega dela. Ker nikoli v preteklosti niso veliko uporabljali umetnega gnojila in škropiv, prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje ni bil zahteven. Po dveletnem prehodnem obdobju so leta 2001 tudi uradno postali ekološka kmetija, ki jo redno nadzira pooblaščena kontrolna organizacija. Kontrolorji jo nenapovedano obiščejo vsako leto, pri tem pa so pozorni zlasti na evidence, izpuste za živali, kolobarjenje, gnojila in škropiva.

Na kmetiji so glavni ekološki pridelki zelenjava (solata, rdeča pesa, korenje, stročnice, krompir in čebula), mlečni izdelki (skuta, navadni in sadni jogurt, kisla smetana, sir feta), kruh iz krušne peči in meso. Na nedavni razstavi Dobrote slovenskih kmetij so prejeli zlato priznanje z najvišjim možnim številom točk za sadni jogurt in srebrno priznanje za maslo. Le malo ekološko pridelane hrane prodajo doma na kmetiji, večinoma jo na ekološki tržnici v Strahinju ali na Triglavski tržnici na Bledu. »Med kupci prevladujejo ljudje, ki se že zavedajo pomena zdrave hrane,« pravi Irena in poudarja, da v ceni med ekološko in klasično pridelano hrano še ni dovolj razlike. Pri mesu je skorajda ni, še največja je pri krompirju, ekološki je po en evro za kilogram. Na kmetiji pridobivajo del dohodka tudi iz subvencij, na denar iz državnih razpisov, ki so naravnani predvsem na velike kmetije, ne računajo, pričakuje pa podporo kranjske občine. Kot je ob tem pojasnila tajnica komisije Barbara Čirič, predlog gorenjskega pravilnika o dovoljenih občinskih pomočeh kmetijstvu, ki bo osnova tudi za subvencije v kranjski občini, še preverjajo na ministrstvu.

Člani komisije so sklenili predlagati občini, da bi tudi v Kranju organizirali ekološko tržnico. V pogovoru je bilo slišati mnenje, da bi država hribovskim in gorskim kmetijam že zaradi ohranitve poseljenosti območja in negovanja pokrajine morala zagotoviti denar za osnovno preživetje; tisto, kar bi pridelale, pa naj bi bil le dodatek. Zavzeli so se še za poenostavitve evidenc pri ekološkem kmetovanju in za takšne javne razpise, na katerih bi se za denar lahko potegovale tudi manjše kmetije.