Nominator 251

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

»Človek je rojen samo enkrat, samo v enem kraju, zato ima samo en dom,« je Gorjušan Franc Strgar s citatom iz knjige Milovana Djilasa (nekdanji visok jugoslovanski politik) Land without justice premišljeval, kje je pravzaprav njegov dom. Na Bledu, v rodnih Gorjušah ali na oni strani Atlantika, v Ameriki. »Z ženo Ljubico imava dom tako tukaj kot v Arizoni, kjer preživljava zimo,« je pokrit z rumeno baretko razmišljal naprej. Ob okusni kavi nas je opazoval moderno preokvirjen Josip Broz, kot se spodobi, saj je bila Vila Bled nekoč njegova rezidenca. Letos že trinajstič pa je čudovita hiša s pogledom na blejski otok in grad domovanje zakoncev Strgar. In v vseh teh letih in pomladno poletnih mesecih, ki jih preživita na Bledu in v njegovi okolici, sta postala svojevrstna blagovna znamka in reklama za Vilo Bled. Gospa Ljubica je vsako leto mlajša, »good looking«, sem z iskrenim komplimentom pozdravil gospo Strgarjevo, ki se nam je pridružila pred vhodom, kjer stoji njun osemnajstletni Cadillac Elegance d´Luxury. »Zdaj že vidim in slišim,« se je smejala Ljubica. »Imeli smo strašno zamudo na poti, pa »jet leg« me še daje.« Potem smo se v družbi direktorja Vile Emila Šinka, doma je v Naklem, pomenkovali o vsem mogočem. Tudi o politiki. O življenjskem uspehu, nevoščljivosti, vztrajnosti, osebni požrtvovalnosti. »V življenju moraš stati na lastnih nogah, spoštovati je treba druge ljudi. Za uspeh pa je treba biti neodvisen, srečen in osebno svoboden,« je modroval Franc Strgar, ki je s culo na rami, skoraj bos, brez vsega leta 1954 prestopil avstrijsko mejo. Takrat se je pričenjala njegova zgodba o uspehu. Mladoletno Ljubico je spoznal v taborišču, kjer sta se tudi poročila in leta 1956 odšla v Kanado. Z desetimi dolarji, brez znanja jezika. Leta 1964 sta odšla v Ameriko, kjer je ob delu končal študij gradbeništva. In v poslu uspel. Pred 14 leti je projektantsko podjetje s sto zaposlenimi prodal vodilnim v družbi. Zgovorna in simpatična zakonca Strgar sta prepolna življenjskih prigod. In vedno ju je zanimivo srečati. Emil Šink, ki je za vodjo v Vilo Bled prišel lani iz protokolarnega Brda, pravi, da sta najprej odlična gosta, a zanesljivo tudi prijatelja hiše, od katerih se da precej naučiti. Prek poletja ju bom zanesljivo še srečeval.

Na drugi strani vhoda pa se je zgodila še ena poslovno promocijska zgodba. Ljubljansko-kranjsko zasebno podjetje Europea, prihodnji petek bo praznovalo jubilejnih, velikih petnajst let, v vabilo za »party« so zapisali, da so na vrhuncu moči in v polnem razcvetu, je med drugim tudi uradni zastopnik prestižne kopalne mode Seafolly Australia. Letošnja evropska predstavitev kopalk in spremljajoče modne kolekcije se je namreč dogajala prav na Bledu. Lastnica podjetja Daja Čuk je tako zasebno kot poslovno znana, da je izvrstna organizatorka tozadevnih »akcij«, zato je seveda upravičeno navdušila glavnega menedžerja podjetja in lastnika Anthonyja Halasa, CEO Sefolly Australia. Spremljevalni program sta Daja Čuk in vodja blagovne znamke za Slovenijo in Hrvaško Pero Lalić skrbno pripravila. Od gastro-enoloških pokušanj in doživetij do Topolina na Bledu, kjer sta razvajala Anita in Zoran, in odličnega kosila pri »michelinovemu« Andreju Kuharju, kuharskem mojstru v Vili Bled. Kopalna moda je bila v živo videti še tolikanj lepša, saj so jo predstavili na visokorasli lepotici, manekenki Iryni Ospenko, ki znanje združuje v modni agenciji Bronz, ta pa je pred dnevi praznovala deseto obletnico. Z organizatorko agencije, Belokranjko Brigito Novak, ki bi prav tako lahko bila model, sta šli svojim željam zvončkljat še na otok. Vrhunec pa so gostom pripravili pri Matevžu Strajnarju na blejskem Gradu, kjer je evropske zastopnike obiskal graščak. Ob dobrem poslu, katerega je pospremila izvrstna predstavitev Gorenjske z Ljubljano, je zanesljivo dobra popotnica in odličen vtis, ki so ga odnesli Seafollyjevi ljudje s seboj domov. Anthony Halas celo »down under«, spodaj v Avstralijo, kjer imajo 47 tisoč kilometrov obale z več kot deset tisoč plažami.

Zgodba tedna, od današnjega petka naprej morda kar zgodba leta pa je vsekakor Katarina Kresal in njen »korak« na politično prizorišče. Simpatična dama, njen stisk roke, če si zanj dovzeten, ti zagotovo ostane v spominu od prvega srečanja. In če je res to stoletje namenjeno ženskam (naj bo!), je Katarina Kresal več kot domišljena izbira. Odličen politično marketinški »key«, ki si ga je treba zapomniti. In če je Jožefu Školjču enkrat že uspelo z odličnim kadrovanjem, zakaj mu ne bi še tokrat. Ni dvoma, da se uspešna pravnica iz odvetniške družbe Senica, ki si je izkušenj nabrala v tudi mednarodni družbi, ne bi znala pravilno predstaviti. In zakaj ne bi sijoča dama z veliko znanja in strašne volje ter poguma zmogla prenoviti liberalnega duha v stranki in se zmagovito postaviti po robu - po Spomenki Hribar - »Gospodarju«. Da bi le bilo zanimivo! Brez dvoma, saj na sceno prihaja ženska. Katarina je v slovansko zgodovino enkrat že zapisana, ha-ha.